Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Napačne so pritožbene navedbe o poteku pritožbenega roka zoper sklep o zaključku stečajnega postopka in posledično pravočasnostjo upničine zahteve za izplačilo iz depozita. Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 27.5.2019 (v katerem je bilo odločeno tudi o sodnem depozitu), je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP tega dne objavljen na AJPES-u. Ker v roku 15 dni (127. člen ZFPPIPP) od objave zoper njega ni bilo vloženo pravno sredstvo, je 16. dan (12.6.2019) postal pravnomočen (127. člen ZFPPIPP).
Triletni rok za izplačilo iz sodnega depozita se je torej iztekel 12.6.2022 (in ne 18.6.2022, kot trdi pritožnica), upničina pravica za prevzem deponiranega zneska pa je tako zastarala.
V skladu s četrtim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišča obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnice A. GmbH, Nemčija, z dne 10.10.2022 (p.d. 1808) zoper sklep z dne 2.8.2022 (p.d. 1806).
2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila navedena upnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in odloči, da se upravičenki izplača položeni depozit. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnice zoper sklep strokovne sodelavke, s katerim je ta zavrgla upničino zahtevo za izplačilo iz sodnega depozita kot prepozno vloženo.
5. Pritožnica (upnica) (kot že v ugovoru) navaja, da je tuja družba in da je za zastopanje v zvezi z uveljavljanjem terjatve pooblastila odvetnika B. B. Ta je tekom stečajnega postopka umrl in je bil izbrisan iz imenika odvetnikov, o tem pa je Odvetniška zbornica Slovenije - OZS obvestila Vrhovno sodišče, ki upravlja s portalom e-sodstvo. Vrhovno sodišče bi moralo spremembo označiti in o tem obvestiti tudi sodišče, ki vodi stečajni postopek, in upravitelja. Prevzemnica spisov pokojnega odvetnika (odvetniška družba C.) ni bila obveščena o nobenem sodnem pisanju tej zadevi, s strani sodišča pa je prvo sodno pisanje prejela šele 3.10.2022. Za prevzem stečajne zadeve upnice tako ni vedela vse do trenutka, ko jo je o tem obvestila sama upnica. Sodišče sporočanja o upniški zamudi in obstoju pravice do sodnega depozita ni izpolnilo, po izbrisu prejšnjega bi moral biti zaveden v sistemu e-sodstvo nov pooblaščenec, pisanja pa bi lahko vročali vsaj na naslov upnice. Pritožnica nasprotuje načinu vročanja preko AJPES-a, še posebej za tuje subjekte. Upravitelj je razpolagal s prijavo upničine terjatve in je vedel za njenega (vsaj prvotnega) pooblaščenca. Pritožnica poudarja, da ni moglo priti do upniške zamude, saj je bila prijava terjatve popolna, vsebovala je tudi podatke o računu, na katerega se naj nakaže znesek poplačila priznane terjatve. Upnica je rok izračunala na podlagi javnih evidenc in je tako ugotovila, da je rok za pritožbo zoper sklep o zaključku stečajnega postopka potekel 18.6.2022. Upničina zahteva za izplačilo iz depozita je tako po njenem mnenju pravočasna (zahteva z dne 15.6.2022).
6. Deseti odstavek 373. člena ZFPPIPP določa, da če upravičenec do depozita v treh letih po pravnomočnosti sklepa o končanju stečajnega postopka ne vloži zahteve iz devetega odstavka tega člena (zahteva za plačilo deponiranega zneska upravičencu do depozita), sodišče izda sklep, da je pravica do prevzema deponiranega zneska zastarala in da se deponirani znesek prenese na Republiko Slovenijo.
7. Glede sklepa o končanju stečajnega postopka ZFPPIPP ne določa, da se mora komurkoli vročiti. Zato velja splošno pravilo o tem, da se sklep objavi na spletnih straneh AJPES (2. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP). Petnajstdnevni rok (prvi odstavek 127. člena ZFPPIPP) teče za osebe, ki se seznanijo z vsebino sodne odločbe po četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP, od objave sklepa (2. točka drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP.
8. V četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP je določena neizpodbojna domneva, da velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni, po objavi tega pravnega dejanja.
9. Napačne so pritožbene navedbe o poteku pritožbenega roka zoper sklep o zaključku stečajnega postopka in posledično pravočasnostjo upničine zahteve za izplačilo iz depozita. Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 27.5.2019 (v katerem je bilo odločeno tudi o sodnem depozitu), je bil skladno s 122. členom ZFPPIPP tega dne objavljen na AJPES-u. Ker v roku 15 dni (127. člen ZFPPIPP) od objave zoper njega ni bilo vloženo pravno sredstvo, je 16. dan (12.6.2019) postal pravnomočen (127. člen ZFPPIPP).
10. Triletni rok za izplačilo iz sodnega depozita se je torej iztekel 12.6.2022 (in ne 18.6.2022, kot trdi pritožnica), upničina pravica za prevzem deponiranega zneska pa je tako zastarala.
11. Utemeljeno sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugovornih navedb, ki se nanašajo na nepravilnosti glede v depozit vloženega zneska kot tudi glede zastopanja upnice tekom stečajnega postopka, saj je sodišče pri odločanju vezano na pravnomočno sodno odločbo (319. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
12. Ne glede na to pa višje sodišče opozarja pritožnico na določilo 73. člena Statuta odvetniške zbornice določa, da se v primeru, če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov. Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan čim prej, najpozneje pa v roku 60 dni obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika. Določitev prevzemnika odvetniške pisarne ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank umrlega odvetnika, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerja (prim.: VSRS Sklep VIII Ips 30/2009, UPRS sodba III U 7/2013, VSRS VIII Ips 30/2009).
13. V skladu s 4. odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišča obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca (VSL Cst 372/2014). V obravnavanem primeru je pooblaščenka o tem, da obstoji pooblastilno razmerje med njo in pritožnico, sodišče obvestila šele z vložitvijo pritožbe zoper izpodbijani sklep, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi prvostopenjsko sodišče pritožnici moralo vročitve (če bi bile osebne vročitve sploh potrebne) opravljati po novem pooblaščencu.
14. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je odgovorilo na tiste pritožbene trditve, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
15. Izrek o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP.
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.