Jedro

Če po izjavi o pripoznavi, ki jo poda tožena stranka, tožeča stranka tožbo umakne, niso več izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, saj sodišče sodi po stanju na dan izdaje sodbe, takrat pa je tožeča stranka že obvestila sodišče, da ne vztraja več v celoti pri (prej pripoznanem) zahtevku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (na podlagi pripoznave) toženi stranki naložilo, da je v roku 15 dni dolžna tožeči stranki plačati 6.158,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2018 dalje do plačila (I. točka izreka) in ji povrniti pravdne stroške v znesku 725,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti (III. točka izreka). Za glavnico v znesku 354,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2018 do plačila je s sklepom pravdni postopek ustavilo (II. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je (poleg sklepa o ustavitvi postopka zaradi delnega umika tožbe) izdalo sodbo na podlagi pripoznave s pravnim poukom, da se sme sodba izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače (tretji odstavek 338. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka po razveljavitvi sklepa o izvršbi tožbo dopolnila in jo delno, za znesek 354,94 EUR umaknila. Nadalje je ugotovilo, da je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 17. 2. 2018, s katero je odgovorila na tožbo in navedla, da odprtih terjatev ne izpodbija in da jih bo plačala ter da tožečo stranko prosi le za podaljšanje roka plačila, pripoznala vtoževani dolg. Zato je s sklepom postopek delno ustavilo, s sodbo na podlagi pripoznave pa v ostalem delu tožbenemu zahtevku ugodilo.

7. Tožena stranka je v pritožbi trdila, da so njene obveznosti manjše od vtoževanega zneska, saj je del obveznosti že plačala. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila, vendar iz podatkov spisa izhaja, da je z vlogo z dne 15. 3. 2019 sodišče obvestila, da je 7. 3. 2019 tožena stranka plačala vtoževano terjatev tožeče stranke v višini 2.000,00 EUR in da zato umika tožbo še za 2.000,00 EUR, v preostalem delu pa pri tožbi vztraja.

8. V razlogih izpodbijane sodbe z dne 27. maja 2019 je sodišče prve stopnje navedlo, da je brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo na podlagi pripoznave na podlagi 316. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je pri tem kot pripoznani del zahtevka upoštevalo tudi zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka marca 2019 podala delni umik tožbe za 2.000,00 EUR. Če sodišče prve stopnje v gospodarskem sporu izda odločbo v sporu brez razpisa naroka za glavno obravnavo (prvi odstavek 488. člena ZPP), mora upoštevati vsa tista dejanja strank, ki jih v postopku izvedejo do izdaje sodbe, kar velja tudi za sodbo na podlagi pripoznave. Če po izjavi o pripoznavi, ki jo poda tožena stranka, tožeča stranka tožbo umakne, niso več izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, saj sodišče sodi po stanju na dan izdaje sodbe, takrat pa je tožeča stranka že obvestila sodišče, da ne vztraja več v celoti pri (prej pripoznanem) zahtevku. V pravdi pa sodišče odloča v okviru postavljenih zahtevkov.

9. Po navedenem (drugem) delnem umiku tožbe sodišče prve stopnje torej ni imelo več podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ker kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti na drug način kot da razveljavi sodbo na podlagi pripoznave, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo na podlagi pripoznave razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izjavo z dne 15. 3. 2019 o delnem umiku tožbe in o znižanem tožbenem zahtevku vročiti toženi stranki v izjavo ter nato odločiti o tožbenem zahtevku.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.