Jedro

Sodišče v nepravdnem postopku skladno s 3. odst. 26. člena ZNP izvaja dokaze neformalno, brez dokaznega sklepa. Zaslišanje udeležencev ni obvezno, razen takrat, ko to zakon posebej določa. Položitev novih komunalnih vodov je mogoče uvrstiti med tista investicijska vzdrževalna dela, za katera je potrebno soglasje vseh solastnikov nepremičnine, ker gre za njeno izboljšavo, ki ni vzdrževanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Udeleženci sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ponovno odločalo o predlaganem načinu rabe nepremičnine parc. št. 160 k.o. D., ki je v solasti udeležencev postopka. Predlog, naj se ohranijo že položeni kanalizacijski in vodovodni vodi oziroma predlagateljema omogoči položitev takih vodov, je tokrat zavrnilo. Ocenilo je namreč, da gre za posel, ki presega redno upravljanje stvari.

2. Predlagatelja sta se pravočasno pritožila. Uveljavljata vse zakonske pritožbene razloge. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa; njunemu predlogu naj se ugodi, podrejeno pa zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Stališče, da ne gre za posel rednega upravljanja, je pravno zmotno in neskladno s sodno prakso. Sklicujeta se na sklep Višjega sodišča v Kopru I Cp 490/2006 z dne 3.10.2006. Poudarjata, da v okvir rednega upravljanja sodi tudi redno vzdrževanje stvari. Postavitev kanalizacijskih in vodovodnih vodov na parceli ne predstavlja razpolaganja s celotno stvarjo, določitve načina rabe ali določitve upravitelja stvari, kar zakon določa za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. V tem primeru gre celo za nujno vzdrževalno delo, ki bi predlagateljema omogočilo normalno uporabo stvari. Sporni vodi so nujni, da bi si lahko zagotovila osnovne pogoje za bivanje. Na nepremičnini že zdaj stoji stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem. Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je glede na Zakon o gospodarskih objektih in Odlok o stavbnih zemljiščih v občini Ž. nujna. Ni jasno, kako je sodišče ugotovilo, da je greznica urejena. Zapisnika o zaslišanju udeležencev ni, sodišče ju je le neformalno izprašalo, predlagatelja pa sploh ni zaslišalo. S tem je kršilo pravico predlagateljev do enakosti pred sodiščem, do izjave v postopku in do pritožbe. Tudi ni ugotovilo, ali je greznica sploh vodotesna, sicer pa bi nepremičnina morala biti priključena na javno omrežje. Sporni vodi so speljani pod zemljo, nasprotni udeleženec z njimi ni imel nobenih stroškov in ga tudi ne ovirajo pri rabi nepremičnine. Predlagatelja sta se postavitve vodov lotila zaradi dopisa Občine Ž. z dne 9.3.2007. Če se predlagatelja ne bi priključila na javno kanalizacijo, bi bila kaznovana. Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni upoštevalo napotkov pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa. Dokaznih predlogov predlagateljev, naj se opravi ogled nepremičnine in izvede dokaz z izvedencem, brez pojasnila ni upoštevalo. Praktično ni izvedlo nobenega dokaza v korist predlagateljev, s čimer je kršilo načelo kontradiktornosti postopka in njune ustavne pravice v postopku.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje. Poudarja, da sta predlagatelja brez njegovega soglasja razkopala solastno dvorišče ter vanj vgradila vodovodne in kanalizacijske cevi. To sta storila za potrebe sosednje parcele št. 159/1 k.o. D., kjer nameravata graditi, ne pa za potrebe solastne nepremičnine. Neumestno je tudi njuno sklicevanje na občinski odlok iz leta 2007, ko pa je bil poseg izvršen že v letu 2006. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih kršitev, na katere se sklicujeta predlagatelja, niti tistih, na katere mora sodišče druge stopnje v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 – UPB-3 in 45/08) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP; Ur. l. SRS, št. 30/86 in 20/88 ter Ur. l. RS, št. 87/02, 131/03 in 77/08) paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odgovorilo na vsa bistvena vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče ob razveljavitvi prejšnjega sklepa. Vseh predlaganih dokazov ni bilo dolžno izvesti. Dokazujejo se namreč samo odločilna dejstva. Pravica udeleženca v postopku do izvedbe dokaza zato ni absolutna. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ogled, dokaz z izvedencem in podrobnejše zaslišanje udeležencev ne bi mogli privesti do drugačne odločitve o predlogu. Ta je bila odvisna od odgovora na vprašanje, ali je položitev novih cevi za vodovod in kanalizacijo mogoče uvrstiti med posle rednega upravljanja, to pa je pravno vprašanje. Predlagatelja sta v postopku imela možnost izjaviti se o navedbah nasprotnega udeleženca, s čimer je bilo upoštevano načelo kontradiktornosti iz 1. odst. 4. člena ZNP, na katerega se posebej sklicujeta v pritožbi. Res je načelo obojestranskega zaslišanja eno izmed najpomembnejših načel postopka, vendar to ne pomeni, da je bilo sodišče predlagatelja dolžno tudi dejansko zaslišati. Sodišče v nepravdnem postopku skladno s 3. odst. 26. člena ZNP izvaja dokaze neformalno, brez dokaznega sklepa. Zaslišanje udeležencev ni obvezno, razen takrat, ko to zakon posebej določa (v postopku za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti ter v postopku o pridržanju oseb v psihiatričnih ustanovah). Sicer pa pritožnika niti določno ne navajata, da bi sodišče dajalo neupravičeno prednost v postopku nasprotnemu udeležencu. Jalov je zato njun pritožbeni očitek o neenakopravnem obravnavanju udeležencev in nepoštenem postopku.

6. Materialnopravno pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da položitev cevi za vodovod in kanalizacijo po solastnem zemljišču brez soglasja nasprotnega udeleženca pomeni nedopusten poseg v njegovo lastninsko pravico, ker ni šlo za posel rednega upravljanja. Za takšne posle se po 3. odst. 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ; Ur. l. RS, št. 87/02) štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. V ta okvir sodijo ukrepi, ki so potrebni in smiselni za ohranitev stvari v funkciji, so v interesu vseh solastnikov in ne povzročajo izrednih stroškov (glej Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 345). Našteti pogoji v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Zmotno je pritožbeno stališče, da je šlo za posel rednega upravljanja zato, ker ga ni mogoče uvrstiti med nobenega od tistih poslov, ki so navedeni v 5. odst. 67. člena SPZ. Ta primeroma našteva nekatere posle, ki presegajo redno upravljanje; to so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari. Našteti primeri pa ne zapirajo kroga takšnih poslov in se zato v dvomu posel šteje za takšnega, ki presega redno upravljanje.

7. V obravnavanem primeru ni šlo za redno vzdrževanje ali celo za nujno vzdrževalno delo, kot poskušata prikazati predlagatelja v pritožbi. Položitev novih komunalnih vodov ni bila namenjena le ohranjanju nepremičnine v dobrem stanju in omogočanju njene (dosedanje) uporabe, pač pa je šlo, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, za prenovo in izboljšavo obstoječega stanja. Odločba, na katero se sklicujeta predlagatelja v pritožbi, obravnava popravilo strehe na stanovanjski hiši in zato ni primerljiva s to zadevo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je položitev novih komunalnih vodov mogoče uvrstiti med tista investicijska vzdrževalna dela, za katera je potrebno soglasje vseh solastnikov nepremičnine, ker gre za njeno izboljšavo, ki ni vzdrževanje. Dejstvo, da so vodi speljani pod zemljo in zato nasprotnega udeleženca ne ovirajo pri rabi solastne nepremičnine, ne more vplivati na presojo narave posla. Brez pomena je tudi dejstvo, da sta stroške za položitev vodov v celoti krila predlagatelja. Neutemeljena je tudi njuna pritožbena trditev, da sta si na ta način hotela zagotoviti bivanje v hiši. Če nepremičnina doslej ni bila opremljena z (ustreznimi) komunalnimi vodi, potem je toliko bolj očitno, da je šlo za izboljšavo in ne za vzdrževalno delo. Dejstvo, da mora biti nepremičnina priključena na javno komunalno omrežje, pa samo zase tudi ne more opravičiti samovolje predlagateljev, kljub zagroženi predpisani kazni, ki jo omenjata v pritožbi. Če je nepremičnina v solasti, morajo s takšnim posegom, kot je predmet obravnavanega predloga, soglašati vsi solastniki in odločitev sodišča njihovega soglasja ne more nadomestiti.

8. Po navedenem pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo predlagateljev kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Po 1. odst. 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, kar velja tudi za stroške pritožbenega postopka. Sodišče druge stopnje je zato sklenilo, da udeleženci ne glede na izid pritožbenega postopka sami krijejo svoje pritožbene stroške.