Jedro

Če ločitveni upnik mnenja ne obrazloži, sodišče pri odločanju lahko upošteva le okoliščine, ki jih je v predlogu navedel upravitelj. V kolikor namreč sodišče ni seznanjeno s stališčem ločitvenega upnika, ki poda negativno mnenje, nima nobenega razloga, da navedbam upravitelja ne bi sledilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe za v izreku sklepa navedeno nepremičnino.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila upnica, in sicer smiselno zaradi napačne uporabe materialnega prava. Predlaga je spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica navaja, da je kot ločitvena upnica sodišču sporočila, da se ne strinja s predlagano prodajo po ceni, ki jo je predlagala stečajna upraviteljica. Ker je mnenje ali soglasje ločitvenega upnika predpostavka za prodajo premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico, kadar kupnina v predlagani višine ne zadošča za celotno poplačilo upnika, naj bi bil sklep nepravilen, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo upničinega negativnega mnenja. Po stališču pritožnice zakon ne zahteva, da mora ločitveni upnik svoje mnenje ali soglasje obrazložiti; zadošča, da svoje soglasje ali nesoglasje k predlagani prodaji poda, ni pa potrebno, da na dolgo in široko pojasnjuje, zakaj se s predlagano ceno oziroma prodajo ne strinja.

5. Posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, vsebuje 345. člen ZFPPIPP. V drugem odstavku določa, da mora v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, sodišče za sklep o prodaji poleg mnenja upniškega odbora po prvem odstavku 331. člena ZFPPIPP, pridobiti tudi mnenje ločitvenega upnika.

6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je pritožnica podala negativno mnenje k predlogu stečajne upraviteljice. S tem je sporočila svoje mnenje o predlagani prodaji, tako da je podana procesna predpostavka za odločanje o prodaji (prva točka drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP). Ne drži pritožbeno stališče, da upnica svojega mnenja - še posebej v primeru, ko je to negativno - ni dolžna obrazložiti in navesti okoliščine, ki so po njeni oceni pomembne za odločitev o posameznem vprašanju in ki jih stečajni upravitelj pri pripravi predloga ni upošteval oziroma jih je upošteval napačno. Če namreč ločitveni upnik mnenja ne obrazloži, sodišče pri odločanju lahko upošteva le okoliščine, ki jih je v predlogu navedel upravitelj, kot je bilo to tudi v konkretnem primeru. V kolikor namreč sodišče ni seznanjeno s stališčem ločitvenega upnika, ki poda negativno mnenje, nima nobenega razloga, da navedbam upravitelja ne bi sledilo. Pritožnica je šele v pritožbi navedla okoliščine, ki bi lahko bile odločilne, v kolikor bi jih sodišču sporočila pravočasno. Ker tega ni storila, višje sodišče teh navedb ne more upoštevati. V konkretnem primeru velja to še toliko bolj, saj gre za upnico, ki ji je bilo že v drugem stečajnem postopku pojasnjeno, zakaj mora negativno mnenje obrazložiti, pa tega (ponovno) ni upoštevala.

7. Upnica s pritožbenimi razlogi, da svojega negativnega mnenja ni dolžna obrazložiti, ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).