Jedro

Tako kot gospodarska družba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v sodni register (primerjaj 1. odst. 3. člena ZGD), preneha in s tem izgubi pravno sposobnost z izbrisom iz sodnega registra. Tako v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (394. do 398. ter

456. člen ZGD) družba preneha šele z vpisom izbrisa iz sodnega registra, takrat pa tudi nastopijo posledice prekinitve po 3. točki

1. odst. 205. člena ZPP. Sam sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku pomeni zgolj eno fazo v postopku prenehanja, vendar takrat družba kot pravna oseba še vedno obstaja, pa čeprav morda ne izvaja nobene dejavnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je dne 23.11.2001 zoper prvotno toženo stranko izdalo odločbo (sodbo in sodbo na podlagi pripoznave), s katero je med drugim razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ig 1999/11281 z dne 23.11.2000 v veljavi v 1. in

3. točki izreka in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 888.241,50 SIT pravdnih stroškov. S sklepom z dne 22.2.2002 pa je nato sklenilo, da se postopek prekine s 7.12.2001 in nadaljuje s sedanjo toženo stranko, kot pravnim naslednikom prvotno tožene stranke, ter da se po uradni dolžnosti razveljavi potrdilo o pravnomočnosti prej omenjene sodbe z dne 23.11.2001. Zoper sklep z dne 22.2.2002 ter zoper sodbo in sodbo na podlagi pripoznave z dne 23.11.2001 je sedanja tožena stranka (v nadaljevanju: tožena stranka) vložila predlog za obnovo postopka.

Prvostopno sodišče je s sklepom z dne 16.6.2003 sklenilo, da se obnova postopka ne dovoli, toženi stranki pa naložilo, da tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 576.000,00 SIT.

Zoper sklep z dne 16.6.2003 je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da obnovo postopka dovoli oziroma podrejeno, da razveljavi sklep prvostopnega sodišča in mu zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi predvsem opozarja, da je prvostopno sodišče napačno štelo, da je prvotno tožena stranka prenehala obstajati z izbrisom iz registra, ki je le postopek tehnične narave, namesto da bi pravilno štelo, da je prenehala s pravnomočnim sklepom o prenehanju družbe. Napačno pa je bila uporabljena tudi določba 208. člena ZPP, saj prejem sodbe in sklepa z dne 22.2.2002 še ne pomeni, da je bil pritožnik v pravdo povabljen in da jo je prevzel. Pritožba ni utemeljena.

Prvotno tožena stranka S., Izvajanje gradbenih del d.o.o. je prenehala obstajati na podlagi postopka o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, kot je določen v 394. do 398. in 465. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Gre za izjemno obliko prenehanja brez izvedenega likvidacijskega postopka, ki ga nadomešča izjava delničarjev oziroma družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikov, če se le te pojavijo po izbrisu družbe iz registra.

Sam sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku še ne pomeni, kot zmotno tolmači pritožnik v pritožbi, da je družba kot pravna oseba že takrat prenehala obstajati in da je takrat nastopil razlog za prekinitev postopka po 3. točki 1. odst. 205. člena ZPP. Družba lahko v tem času, ko je izdan sklep o prenehanju družbe, še vedno deluje, pa tudi če ne izvaja nobene dejavnosti, kot pravna oseba še vedno obstaja. Zoper sklep o prenehanju družbe je možen tudi ugovor (397. člen ZGD), sklep o prenehanju pa je možno tudi razveljaviti (3. odst. 397. člena ZGD). Odločilen je torej sklep o izbrisu družbe iz registra, saj šele ta pomeni popolno prenehanje poslovanja in dejansko prenehanje družbe. Šele takrat družba kot pravna oseba preneha obstajati (glej še 398. člen ZGD).

Zato je povsem pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da tako kot gospodarska družba pridobi lastnost (položaj) pravne osebe z vpisom v sodni register (1. odst. 3. člena ZGD), pride do prenehanja gospodarske družbe in s tem do izgube pravne sposobnosti z izbrisom iz sodnega registra. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo prvostopnega sklepa, da je v konkretnem primeru prvotno tožena stranka prenehala obstajati šele, ko je bila izbrisana iz sodnega registra, to je dne 8.1.2001. Do tega datuma pa je, čeprav morda ni izvajala nobene dejavnosti, kot pravna oseba še obstajala. Zato njenemu pooblaščencu do dneva izbrisa tudi ni prenehalo pooblastilo, ki mu ga je dala (glej še 101. člen ZPP).

Navedeno pomeni, da je prvotno tožena stranka v času zadnje glavne obravnave, na kateri je bila izdana prvostopna sodba, to je dne

23.11.2001, še obstajala. Prvostopno sodišče tako ni nezakonito postopalo, saj je bila prvotno toženi stranki dana vsa možnost obravnavanja pred sodiščem. Uveljavljani razlogi iz 2. točke 1. odst. 394. člena ZPP zato niso podani. Zakonska prekinitev postopka je nastopila šele 8.1.2002 (3. točka 1. odst. 205. člena ZPP). Zato je prvostopno sodišče v skladu z 2. odst. 207. člena ZPP sodbo zoper prvotno toženo stranko lahko izdalo.

Prvostopno sodišče pa je ravnalo tudi v skladu z določbo 208. člena ZPP. Ta določa v 1. odst., da se postopek, če je bil prekinjen iz takšnega razloga, nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, da to storijo. S sklepom z dne

22.2.2002 je prvostopno sodišče potem, ko je ugotovilo, da je postopek prekinjen, pravilno odločilo, da se nadaljuje s pravnim naslednikom prvotno tožene stranke: S.S. d.d. oz. s sedanjim pritožnikom. Obenem je tudi razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sodbe z dne 23.11.2002 in sklep dostavilo pravnemu nasledniku - pritožniku. Ker gre za prenehanje družbe po skrajšanem postopku, je po samem zakonu obvezen prevzem vseh neplačanih obveznosti družbe s strani družbenikov, ki odgovarjajo solidarno z vsem svojim premoženjem. Pravilna je ugotovitev prvostopnega sklepa, da iz vpogleda v sodni register izhaja, da je pritožnik edini družbenik in hkrati ustanovitelj prvotno tožene stranke ter tako kot pravni naslednik za vse morebitne njene dolgove odgovarja po samem zakonu.

Zato njegova privolitev za prevzem postopka ni bila potrebna. Z vročitvijo sklepa z dne 22.2.2002 (list. št. 115) in sodbe z dne

23.11.2001 je pritožnik tudi imel vso možnost za uveljavitev svojih pravic v tem postopku, to je za vložitev pritožbe.

Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani. Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo posamezne določbe Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o pravdnem postopku. Prav tako tudi ni podana nobena kršitev, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi v skladu z 2. točko 365. člena ZPP.

Pritožnik s pritožbo ni uspel. Zato nosi v skladu s 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP sam svoje stroške pritožbenega postopka.