Jedro

Ker pooblaščenec toženke (Državno odvetništvo) nima sedeža na istem naslovu, kot je sedež sodišča prve stopnje, so priglašeni stroški za odsotnost iz pisarne potrebni stroški skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločitev o stroških spremeni tako, da je tožnica dolžna toženki povrniti za 72,60 EUR višje stroške, skupno ji je torej dolžna povrniti 1.775,40 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

II. Tožnica je toženki dolžna v roku 15 dni povrniti stroške pritožbe v višini 153,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 6. 10. 2023 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev sklepov toženke z dne 7. 7. 2021 in 17. 12. 2021 (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka v višini 1.702,80 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških v II. točki izreka sodbe vlaga pritožbo toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da bi ji sodišče prve stopnje moralo priznati tudi stroške za odsotnost iz pisarne za čas prihoda in odhoda z vsakokratnega naroka (29. 3. 2023, 19. 5. 2023 in 23. 8. 2023) skladno s četrtim odstavkom 6. člena Odvetniške tarife, pri čemer je priglasila strošek v najnižjem možnem obsegu (za vsak prihod na narok 20 točk in za vsak odhod z naroka po 20 točk, kar znaša skupaj 120 točk). Navaja, da gre za odsotnost iz pisarne zaradi udeležbe na navedenih narokih, ki jih je razpisalo sodišče in jih opravilo v stavbi sodišča, ki ni sedež Državnega odvetništva, zato so to potrebni stroški po prvem odstavku 155. člena ZPP, nastali med postopkom in zaradi postopka. Sodišču prve stopnje očita, da jih je prezrlo. Zatrjuje bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo določb OT. Navaja, da je celotna vrednost zastopanja 2.920 točk, skupaj z materialnimi stroški (39 točk) pa znaša 2.959 točk oziroma 1.775,40 EUR. Glede na navedeno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa o stroških tako, da se ji prisodijo še stroški v višini 72,60 EUR. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep o stroških, vsebovan v sodbi z dne 6. 10. 2023, na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti s pritožbo uveljavljane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je ustrezno obrazloženo, katere potrebne stroške je sodišče prve stopnje toženki priznalo, kar pomeni, da je druge priglašene stroške štelo za nepotrebne. Je pa glede potrebnosti stroškov odsotnosti iz pisarne zakonitega zastopnika toženke to stališče matrerialnopravno zmotno.

5. Toženka utemeljeno uveljavlja, da ji po četrtem odstavku 6. člena Odvetniške tarife (OT) za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko pripada za vsake začete pol ure 20 točk. Ker pooblaščenec toženke (Državno odvetništvo) nima sedeža na istem naslovu, kot je sedež sodišča prve stopnje, so priglašeni stroški za odsotnost iz pisarne potrebni stroški skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče skladno s 3. točko 365. člena ZPP odločitev o stroških spremenilo tako, da jih je zvišalo za 72,60 EUR. Toženki je priznalo za vsak narok 20 točk za prihod in 20 točk za odhod, torej za tri naroke skupno 120 točk, čemur je treba prišteti še 1 točko iz naslova 1-odstotnih materialnih stroškov, tako da stroški iz naslova odsotnosti iz pisarne znašajo 72,60 EUR (vrednost točke je 0,60 EUR), skupni stroški, ki jih je tožnica dolžna povrniti toženki pa 1.775,40 EUR. V primeru zamude jih mora tožnica povrniti toženki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Ker je toženka s pritožbo v celoti uspela, ji je tožnica dolžna na podlagi določb 154., 155. in 162. člena ZPP povrniti stroške pritožbe: nagrado za pritožbo v višini 250 točk in 2-odstotne materialne stroške, skupaj torej 255 točk oziroma 153,00 EUR. V primeru zamude ji dolguje tudi zakonske zamudne obresti.