Jedro

Ker je bilo pravno dejanje opravljeno, preden je bila vložena prošnja za BPP, prosilcu ni mogoče priznati BPP za odvetniške storitve, ki so nastale s sestavo in vložitvijo revizije. Sodišče je presojalo, kdaj se šteje, da je dejanje pravne pomoči, tj. odvetniška storitev, opravljena. Odvetniška storitev je opravljena takrat, ko odvetnik pravno sredstvo tudi vloži pri (pristojnem) organu.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je tožniku zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) zaradi revizije na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr št. I Cpg 286/2020 z dne 30. 1. 2023, v obliki plačila vseh stroškov.

2.V obrazložitvi je navedla, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP zaradi revizije na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 286/2020 z dne 30. 1. 2023, in sicer v obliki plačila vseh stroškov, kar je sodišče smiselno štelo kot prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja in plačila stroškov postopka v zvezi s postopkom zaradi revizije, ki jo je prosilec vložil že pred vložitvijo predmetne prošnje za BPP, in sicer že dne 14. 4. 2023, kot to tudi sam navaja v prošnji za BPP. Pojasnjuje še, da že iz listin spisa izhaja, da je bil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku postopek opr. št. VIII Pg 1142/2017, v katerem je bila zoper sodbo vročena pritožba, ki pa je bila s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani zavrnjena, zato je prosilec po odvetniku 14. 4. 2023 vložil revizijo zoper navedeno sodbo. Šele 24. 4. 2023 pa je prosilec vložil prošnjo za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja in plačila stroškov postopka v zvezi s postopkom zaradi revizije. Glede na dejstvo, da je bilo prej opravljeno pravno dejanje, preden je bila vložena prošnja za BPP, prosilcu ni mogoče priznati BPP za odvetniške storitve, ki so nastale s sestavo in vložitvijo revizije. Po 11. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), dodeljena zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

3.V tožbi tožnik meni, da je odločitev sodišča nezakonita, ker pri odločanju toženka ni pravilno in popolno ugotovila dejanskega stanja in ni pravilno uporabila procesnega in materialnega prava, napadena odločba tudi nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Predvsem je sodišče napačno štelo, da bi naj bila odvetniška storitev opravljena že pred vložitvijo prošnje za BPP in v zvezi s tem napačno uporabilo pravo. Opozarja, da je sodišče prezrlo predvsem, da je glede vloženega izrednega pravnega sredstva v pravdnem postopku po pravilih Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) potrebno plačati sodno takso (ali doseči taksno oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse), ki je zakoniti pogoj za obravnavo vloženega izrednega pravnega sredstva. Plačilo sodne takse, taksna oprostitev ali odlog plačila sodne takse, je negativna procesna predpostavka za odločanje pravdnega sodišča o izrednem pravnem sredstvu. Slednje pomeni, da če ta predpostavka ni izpolnjena, da pravdno sodišče vloženo izredno pravno sredstvo (revizijo) sploh ne obravnava meritorno, ampak ga zavrže. To pomeni, da storitev svetovanja, sestave in vložitve revizije kot izrednega pravnega sredstva v pravdnem postopku, ni končana že z vložitvijo revizije oz. izrednega pravnega sredstva, temveč šele, ko je izpolnjena tudi omenjena negativna procesna predpostavka. Zaradi zagotovitve te procesne predpostavke namreč sodišče v pravdnem postopku po vložitvi revizije izda plačilni nalog za plačilo sodne takse zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva (v plačilnem nalogu odmeri sodno takso) in ga vroči pooblaščencu (odvetniku); v plačilnem nalogu pravdno sodišče posebej opozori, da bo vloženo pravno sredstvo zavrglo, če odmerjena sodna taksa ne bo plačana v roku 15 dni oziroma dosežena oprostitev oz. odlog plačila sodne takse. Prejeti plačilni nalog odvetnik pooblaščenec posreduje svoji stranki in ji nudi nadaljnjo pravno pomoč s svetovanjem in v primeru nezmožnosti plačila odmerjene sodne takse v imenu stranke sestavi predlog za taksno oprostitev ali stranki pomaga z nasveti, če predlog sestavi in vloži na sodišče stranka sama. V vsakem primeru pravdno sodišče svojo odločitev (s sklepom) vroči odvetniku pooblaščencu, ta pa odločitev posreduje svoji stranki. Šele s tem je storitev vložitve izrednega pravnega sredstva, za katerega stranka pooblasti odvetnika, dokončno opravljena.

4.Opozarja na določbe Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdV), odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) o tem, kdaj se šteje odvetniška storitev za opravljeno ter na določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

5.Meni, da je glede na povedano v primeru vložitve (izrednega) pravnega sredstva odvetniška storitev opravljena v celoti šele z vsemi dejanji glede ureditve sodne takse in zagotovitve (negativne) procesne predpostavke za obravnavo vloženega (izrednega) pravnega sredstva. Tožnik predlaga spremembo napadene odločbe, podredno pa odpravo odločbe ter priglaša stroške.

6.Toženka odgovora na tožbo ni podala, sodišču je posredovala le upravni spis.

7.Sodišče je na zahtevo tožnika izvedlo narok za glavno obravnavo, ki se ga je udeležil le tožnik. Toženka je soglašala, da se narok za glavno obravnavo opravi brez njene navzočnosti.

8.Tožnik je na naroku vztrajal pri podanih navedbah.

9.Sodišče je v dokaznem postopku v dokazne namene vpogledalo in prebralo upravni spis ter priložene listine tožnika v prilogah od A1-A5.

10.Tožba ni utemeljena.

11.Med strankama je sporna zavrnitev prošnje tožnika za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter plačila stroškov postopka v zvezi s postopkom revizije na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 286/2020 z dne 30. 1. 2023.

12.Čeprav je tožnik tožbeno uveljavljal zmotno ugotovitev dejanskega stanja, pa po presoji sodišča za odločitev relevantna dejstva med strankama niso sporna. Tako tožnik ni izpodbijal ugotovitve, da je 24. 4. 2023 vložil prošnjo za dodelitev BPP, medtem ko je že 14. 4. 2023 vložil revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 286/2020 z dne 30. 1. 2023.

13.Pač pa je sodišče na podlagi tožbenih navedb ocenilo, da je med strankama pravzaprav sporno, ali je toženka glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno razložila in uporabila normo materialnega prava, ki ureja dodelitve BPP glede na časovno vložitev prošnje za dodelitev BPP in samega pravnega sredstva.

14.Toženka je svojo odločitev utemeljila na drugem odstavku 11. člena ZBPP. ZBPP v prvem odstavku 11. člena sicer določa, da lahko oseba, ki je lahko upravičenec do BPP, zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka, ki že teče. Pri tem pa v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP). Tu je relevantna še določba prvega odstavka 40. člena ZBPP, ki določa, da je izvajalec BPP pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča1 navedene zakonske določbe dajejo jasen odgovor, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila BPP dodeljena (prvi in peti odstavek 40. člena ZBPP).

15.Glede na navedeno je v konkretnem primeru sporno, kdaj se šteje, da je dejanje pravne pomoči, tj. odvetniška storitev, opravljena. Ali je v primeru pravnega sredstva z dnem njegove vložitve na sodišče ali z opravo dodatnih opravil, ki so s tem povezana.

16.Tretji odstavek 16. člena OT določa, da se šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa, na to ne daje jasnega odgovora. Je pa mogoče na odgovor sklepati iz drugih zakonskih določb. Tako npr. prvi odstavek 7. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Sodišče ugotavlja, da je vložitev pravnega sredstva dejanje pravnega zastopanja v postopku pred sodiščem, saj zgolj to ustvari za stranko pravne učinke v razmerju do sodišča. Nadalje tretji odstavek 768. člena OZ glede mandatne pogodbe (kar je pogodba o odvetniškem zastopanju) določa, da je, če naročitelj ni dal določenih navodil o poslu, ki ga je treba opraviti, prevzemnik dolžan, upoštevajoč predvsem interese naročitelja, ravnati kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Sodišče presoja, da je ravno vložitev (in ne zgolj sestava) npr. pravnega sredstva tisto, kar je glede na citirano določbo OZ (ob odsotnosti drugačnega dogovora, tj., da bo odvetnik le sestavil določeno pisanje) dejansko v interesu naročitelja mandatne pogodbe (stranke) in kar se od odvetnika kot dobrega gospodarstvenika tudi pričakuje. Glede na navedeno je tudi življenjsko logično, da je odvetniška storitev opravljena takrat, ko odvetnik pravno sredstvo tudi vloži pri (pristojnem) organu.

17.Na to dejstvo pa ne vpliva okoliščina, da je stranka hkrati ob vložitvi pravnega sredstvu prosila za taksno oprostitev. V skladu s tarifno številko 39 OT lahko odvetnik obračuna posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za preglede spisov, listin in druge dokumentacije le takrat, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. To jasno izhaja že iz uvodnega stavka navedene tarifne številke in v skladu s tem je enotno stališče sodne prakse, da se nagrade za posvete, mnenja, pregled dokumentacije in druga opravila, ki jih odvetnik opravi zato, da lahko sestavi vlogo (v konkretnem primeru revizijo), ali da se pripravi za udeležbo na naroku, ne obračuna in prizna posebej, ampak je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je podatke oziroma listine nato uporabil. Navedeno v konkretnem primeru pomeni, da se odvetniku tožnika za sestavo vloge za taksno oprostitev pri vloženi reviziji ne prizna posebej stroškov za samo taksno oprostitev, ampak se mu priznajo le stroški za vloženo revizijo. Navedena storitev pa je bila opravljena, kot že obrazloženo, ko je bila revizija vložena.

18.Po presoji sodišča je tako toženka citirano določbo 11. člena ZBPP pravilno uporabila in prošnjo tožnika za dodelitev BPP za vložitev revizije utemeljeno zavrnila. Izpodbijani upravni akt je po presoji sodišča pravilen in utemeljen na zakonu, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

19.Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Tako X Ips 464/2021 z dne 12. 12. 2012.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 11, 11/1, 11/2

Podzakonski akti / Vsi drugi akti Odvetniška tarifa (2015) - člen 16, 16/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.