Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bilo o spremenjenem tožbenem predlogu tožeče stranke odločeno. Kadar sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje z obravnavanjem starega zahtevka. Zoper sklep o nedovoljeni spremembi tožbe je dopustna posebna pritožba. Tožeča stranka je tista, ki lahko izbira med možnostmi ali bo navedeno odločitev o nedovoljeni spremembi tožbe izpodbijala s pritožbo ali pa bo morebiti proti toženi stranki vložila novo tožbo, ali pa spornega zahtevka do tožene stranke ne bo uveljavljala. Te odločitve namesto tožeče stranke ne more sprejeti sodišče prve stopnje na lastno iniciativo.

Tožeči stranki je bila v novem spisu odmerjena taksa za tožbo, za katero se po zakonu smiselno šteje, da je bila v starem spisu zavržena. Za osnovanje novega spisa na podlagi sklepa o nedovoljeni spremembi tožbe niti v določilih ZPP niti v določilih sodnega reda ni podlage. Zato taksna obveznost za plačilo sodne takse za tožbo ni nastala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. IX Pg 590/2017 z dne 1. 6. 2017 ugodi in se navedeni plačilni nalog za plačilo takse za tožbo v znesku 5.205,00 EUR razveljavi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. IX Pg 590/2017 z dne 1. 6. 2017. Menilo je, da je ugovor neutemeljen, saj je bila sodna taksa odmerjena glede na vrednost spornega predmeta, ki je bila določena s sklepom IX Pg 590/2017 z dne 29. 5. 2017 v višini 364.157,10 EUR. Ob upoštevanju 16. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in tarif. št. 1111, pa je sodna taksa v znesku 5.205,00 EUR odmerjena pravilno.

2. Zoper sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi kršitve pravic iz 14., 15., 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije pritožbo vložila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog ugodi in odloči, da se taksa za postopek v predmetni zadevi ne odmeri. Podrejeno pa je predlagala, naj se taksa odmeri upoštevaje vrednost spornega predmeta 3.500,00 EUR oziroma naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. V pritožbi navaja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje arbitrarna. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico tožeče stranke do obrazložene sodne odločbe in ni obravnavalo trditev in dokazov tožeče stranke v ugovoru. V zadevi IX Pg 3336/2014, ki se je vodila med istima pravdnima strankama, je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe glede temelja, spremembe tožbe glede začetka veljavnosti pravnega razmerja pa ni dovolilo. Po izdaji sodbe je sodišče prve stopnje odločilo, da bo nedovoljeno spremembo tožbe izločilo iz spisa IX Pg 3336/2014 in je osnovalo nov spis IX Pg 590/2017. V zvezi s tem je tožečo stranko pozvalo, naj tožbo dopolni tako, da določi vrednost spornega predmeta. Tožeča stranka je navedla vrednost spornega predmeta 3.500,00 EUR, glede na prvi in tretji odstavek 30. člena ZST-1 po prostem preudarku. Sodišče prve stopnje pa je s sklepom IX Pg 590/2017 z dne 29. 5. 2017 vrednost spornega predmeta določilo v višini 364.157,10 EUR in izdalo nalog za plačilo sodne takse.

4. Pritožnica tudi navaja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je osnovalo nov spis glede odločanja o ugotovitvenem zahtevku, o katerem je v zadevi IX Pg 3336/2014 vsebinsko že odločilo, kršilo načelo res iudicata. Posledično je bila neutemeljeno odmerjena sodna taksa. Pri tem je treba upoštevati, da tožeča stranka ni imela pravnega sredstva zoper sklep o izločitvi spisa in zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta. Prav tako je treba upoštevati načelo enkratnega plačila sodne takse (prvi odstavek 18. člena ZST-1). Tožeča stranka novega postopka ni predlagala. Dodatni ugotovitveni zahtevek tožeče stranke, ki ga je sodišče prve stopnje izločilo iz vrednostno opredeljenega predmeta spora v zadevi IX Pg 3336/2014, pa sam nima samostojne dajatvene vrednosti.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožeča stranka v zadevi IX Pg 3336/2014 z vlogo z dne 17. 11. 2016 predlagala spremembo tožbe, tako da je uveljavljala ob dajatvenem zahtevku še dva ugotovitvena zahtevka. Sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe glede prvega dodanega ugotovitvenega zahtevka, da Pogodba o poslovnem sodelovanju, sklenjena 4. 5. 2011 v notarskem zapisu notarja mag. B. H. SV 456/11, med toženo stranko, P. d. o. o., Ljubljana in N. Š., velja in od 16. 5. 2011 tudi polno učinkuje, glede drugega pa je spremembo tožbe dovolilo.

7. Iz trditev tožeče stranke in podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje spremenjeni zahtevek, ki se obravnava v predmetnem postopku, štelo kot novo tožbo in odredilo, naj se sprememba tožbe izloči iz navedenega spisa in kot nova tožba vpiše v nov spis. Iz pritožbenih navedb izhaja, da je tožeča stranka vložila pritožbo zoper sodbo IX Pg 3336/2014 z dne 7. 12. 2016. Tožeča stranka tudi navaja, da je bilo o zahtevku, ki je predmet obravnavane zadeve že pravnomočno odločeno in da je bila taksa v zvezi z obravnavanjem predmetnega zahtevka že plačana v prej citirani zadevi.

8. Ugovor zoper plačilni nalog je dopustno vložiti iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Pritožnica s pritožbo uveljavlja oba navedena razloga.

9. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno odredilo, da se nedovoljena sprememba tožbe vpiše kot nova tožba, je utemeljeno. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bilo o spremenjenem tožbenem predlogu tožeče stranke odločeno. Kadar sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje z obravnavanjem starega zahtevka. Zoper sklep o nedovoljeni spremembi tožbe pa je dopustna posebna pritožba (Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, Univerzitetna založb, Ljubljana 1961, stran 278). Tožeča stranka je tista, ki lahko izbira med možnostmi ali bo navedeno odločitev o nedovoljeni spremembi tožbe izpodbijala s pritožbo ali pa bo morebiti proti toženi stranki vložila novo tožbo, ali pa spornega zahtevka do tožene stranke ne bo uveljavljala. Te odločitve namesto tožeče stranke ne more sprejeti sodišče prve stopnje na lastno iniciativo.

10. Iz podatkov spisa ni mogoče razbrati ali je tožeča stranka zoper sklep o nedovolitvi spremembe tožbe ( točka I/1 izreka odločbe IX Pg 3336/2014 z dne 23.2. 2017) vložila pritožbo ali ne. Ker pa iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje kar po svoji volji dne 10. 3. 2017 hkrati z odredbo, da se pravdnima strankama vroči sodba v zadevi IX Pg 3336/2014 z dne 23.2. 2017, odredilo tudi vpis nove tožbe, je prišlo do absurdne situacije. Tožeči stranki je bila v novem spisu odmerjena taksa za tožbo, za katero se po zakonu smiselno šteje, da je bila v starem spisu zavržena. Za osnovanje novega spisa na podlagi sklepa o nedovoljeni spremembi tožbe niti v določilih ZPP niti v določilih sodnega reda ni podlage. Zato taksna obveznost za plačilo sodne takse za tožbo ni nastala.

11. Pritožbene navedbe, da je tožeča stranka plačilnemu nalogu, ker je bila taksa v obravnavanem primeru napačno odmerjena, utemeljeno ugovarjala, so pravilne. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog ugodilo in plačilni nalog za plačilo takse razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

12. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, saj pravda v obravnavanem primeru še ni začela teči (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP) .