Jedro

Pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja pomena pravnomočnosti odmere davka na motorna vozila, niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v letu 2008 v Nemčiji kupil rabljeno motorno vozilo Toyota RAV 4. Davčni službi je 14. 4. 2008 predložil napoved za odmero davka na motorna vozila. Davčni organ bi moral po 3. členu Zakona o davku na motorna vozila odmeriti davek po stopnji 7%, tožnik pa bi ga moral plačati v 30 dneh. Po Zakonu o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) bi moral davčni organ odločbo o odmeri davka izdati v roku največ 60 dni, vendar je to storil šele 9. 1. 2013, po skoraj petih letih. Tožnik je v tožbi trdil, da je davčni organ postopek odmere davka prekinil; da sam zaradi prekinitve in nato še zaradi ustavitve postopka z vozilom ni mogel razpolagati, ga registrirati in uporabljati; da je zato pet let stalo na dvorišču A. M. in da je zaradi prepuščenosti delovanja vremenskih neprilik in poteka časa izgubljalo na vrednosti. Tožnikova teza je bila, da je tožena stranka ravnala protipravno in mu je zato dolžna na vozilu nastalo škodo povrniti.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da je tožnikov očitek o protipravnosti ravnanja davčnega organa neutemeljen. Davčni organ je 7. 5. 2008 postopek odmere davka prekinil do prejema odgovora na poizvedbo v VEIS, nato pa je na to poizvedbo prejel odgovor, da naj bi bil račun, ki ga je predložil tožnik, ponarejen. Davčni organ je 6. 8. 2008 postopek odmere davka s sklepom ustavil, zaradi utemeljenega suma, da je račun ponarejen, pa je podal kazensko ovadbo. Tožnik se zoper sklep o ustavitvi postopka odmere davka ni pritožil. Tožnik je bil s sodbo z dne 6. 9. 2012 pravnomočno oproščen obtožbe ponareditve listine, 19. 12. 2012 pa je ponovno vložil zahtevek za odmero davka, kar je davčni organ tudi storil. Prvostopenjsko sodišče poudarja, da je tožnik z ustavitvijo prvotnega postopka očitno soglašal, saj sklepa o ustavitvi ni izpodbijal in da sklep o odmeri davka, izdan v letu 2013, ni bil izdan na podlagi zahteve iz leta 2008, pač pa zahteve, vložene po zaključku kazenskega postopka.

3. Drugostopenjsko sodišče je z odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi zanjo soglašalo. Tožnikovo pritožbo je zavrnilo.

4. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali glede na okoliščine obstaja protipravnost ravnanja tožene stranke kot predpostavka odškodninske odgovornosti, ker je tožena stranka kot davčni organ odmerila davek na motorna vozila šele z odločbo, sprejeto po petih letih od vložitve napovedi za odmero davka, ki so ji bile priložene ustrezne listine, čeprav je zakonska dolžnost davčnega organa, da davek odmeri v roku iz Zakona o davčnem postopku in Zakona o upravnem postopku in ne šele po preteku petih let. 5. Predpostavke, ki jih za dopustitev revizije Zakon o pravdnem postopku določa v prvem odstavku 367.a člena, niso izpolnjene. Vrhovno sodišče je zato skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona tožnikov predlog zavrnilo.