Jedro

Presoja razumnosti zahteve, v zvezi s katero se vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora temeljiti na konkretnih dejstvih iz posameznega primera ter na naravi postopka, v zvezi s katerim se vlaga prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 472/2011 z dne 3. 10. 2011 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se ugodi prošnji prosilca A.A. (prizadeta stranka v tem postopku) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (1. točka izreka) in da se mu dodeli redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku na prvi stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I Kpr 60684/2010 (2. točka izreka). Za izvajanje brezplačne pravne pomoči se določi odvetnika ... iz Krškega (3. točka izreka).

V obrazložitvi odločbe navaja, da je skladno s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevala tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prizadeta stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pri tem ugotovila, da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za njen osebni in socialno ekonomski položaj. Dodala je še, da prizadeta stranka prosi za brezplačno pravno pomoč v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I Kpr 60684/2010. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je obrazložitev toženke pavšalna, saj v izpodbijani odločbi ni navedla dejstev in dokazov, ki bi kazali na to, da je dejansko izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Citirani člen ZBPP že v postopku dodeljevanja brezplačne pravne pomoči zahteva, da se organ brezplačne pravne pomoči dotakne temeljne zadeve oziroma življenjskega primera in ga oceni z vidika pogojev, določenih v tem členu. Izpolnjevanja pogojev iz tega člena ni mogoče utemeljiti zgolj z ugotovitvijo, da zadeva ni očitno nerazumna in je za prosilca življenjskega pomena, če niso ugotovljena dejstva, ki tak zaključek narekujejo. Toženka je v izpodbijani odločbi navedla samo zakonsko dikcijo in splošno ugotovitev, ki nima nobene zveze s konkretnim kazenskim postopkom, za katerega se dodeljuje brezplačna pravna pomoč. Ker toženka splošnih ugotovitev ni presojala v odnosu do zadeve, ki je predmet te tožbe in se tudi ni ukvarjala z razjasnjevanjem okoliščin, ki bi bile relevantne za obravnavani primer, gre za pomanjkljivost, ki onemogoča preizkus izpodbijane odločbe. Toženka bi morala pri presoji objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči prizadeti stranki izhajati predvsem iz narave kazenskega postopka (tudi kazensko preiskovalnega), vloge obdolženca in njegove pravice, da se brani pred obtožbami in presoditi, ali je glede na okoliščine primera pošten postopek lahko zagotovljen le, če bo obdolženec imel strokovno obrambo z zagovornikom, česar pa toženka ni storila. Predlaga, da naslovno sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Prizadeta stranka A.A. na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Po 3. odstavku 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Kot je pravilno pojasnila toženka, mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolniti poleg finančnega tudi objektivni pogoj. Po 1. alinei 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

V zadevi ni sporno, da prizadeta stranka izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj tega tožnica ne prereka. Sporno pa je, ali obrazložitev izpodbijane odločbe glede izpolnitve objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči vsebuje razloge o odločilnih dejstvih.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka ugotovila, da zadeva, v zvezi s katero je prizadeta stranka vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni očitno nerazumna in je pomembna za njen osebni in socialno- ekonomski položaj. Pri tem je navedla še opravilno številko te zadeve in da se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu.

Tudi po presoji sodišča izpolnjevanja pogoja iz 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP ni mogoče utemeljiti zgolj s splošnim citiranjem zakonske določbe in navedbo sodišča ter opravilne številke zadeve, na katero se brezplačna pravna pomoč nanaša, brez ugotovitve konkretnih dejstev iz posameznega primera. Presoja razumnosti zahteve, v zvezi s katero se vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, mora temeljiti na konkretnih dejstvih iz posameznega primera ter na naravi postopka, v zvezi s katerim se vlaga prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker izpodbijana odločba takšne presoje razumnosti zahteve nima, nima razlogov o odločilnih dejstvih, na katerih temelji (izpolnjevanje pogoja iz 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP), zaradi česar se je ne da preizkusiti.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko 1. in 3. odstavkom 27. člena tega zakona tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.

V ponovnem postopku bo morala toženka navedeno kršitev odpraviti ter ponovno ugotavljati, ali je v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj iz 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP, pri tem pa se bo morala opreti na konkretne okoliščine, ki izhajajo iz obravnavanega primera ter na naravo postopka, v zvezi s katerim se vlaga zahteva. Navedeno pomeni, da bo morala toženka oceniti okoliščine in dejstva v zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. I Kpr 60684/2010, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prizadeta stranka v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, pri tem pa izhajati iz narave postopka, v zvezi s katerim se vlaga zahteva.