Jedro

Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je azilni dom samovoljno zapustil 5. 5. 2022 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

2. Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo, v kateri je predlagal njegovo odpravo. Navaja, da sta se z bratom po podaji prve prošnje vrnila v Tunizijo, saj je bil izvoljen nov predsednik, kar bo privedlo do stabilnejše situacije. Trdi, da je njegov oče pod okriljem prejšnjega predsednika delal za policijo in vojsko ter da so jim po revoluciji dvakrat požgali hišo. Ob vrnitvi v Tunizijo naj bi ugotovil, da je situacija še slabša, kot je bila pred njegovim odhodom. Izpostavlja, da mu država ne nudi zaščite, saj je delal v vojski pod prejšnjim režimom. Poudarja, da pripada berberski manjšini, ki jo oblast preganja. Ubiti naj bi ga poskušal celo stric, država pa ga ni zaščitila. Trdi, da se v Tunizijo ne more vrniti, saj ga je sedanja oblast uvrstila na seznam oseb, ki ne bi smeli zapustiti države, on pa jo je zapustil ilegalno.

3. V odgovoru na tožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev tožbe.

4. Sodišče je dne 9. 5. 2022 izvedlo glavno obravnavo, ki se je tožnik ni udeležil. Tožena stranka je pojasnila, da je tožnik 5. 5. 2022 zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil. Tožnikov pooblaščenec je izjavil1, da ne ve, kje je tožnik.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. To velja tudi, če procesna predpostavka odpade po opravljeni glavni obravnavi.2 Če sodišče ugotovi, da tožnik nima več pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

7. Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 5. 5. 2022 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.3 Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 1 Stališče, da mora sodišče pred izdajo sklepa, s katerim zavrže tožbo, tožniku dati možnost izjave o okoliščini, ki je ključna za táko odločitev, je Vrhovno sodišče sprejelo v sklepu I Up 121/2020 z dne 11. 11. 2020. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča II Ips 643/2008 z dne 19. 3. 2012. 3 S tem v zvezi glej tudi odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-1136/11 z dne 15. 3. 2012 (7. točka obrazložitve), št. Up-555/07 z dne 11. 6. 2007, št. Up-805/08 z dne 5. 3. 2009, št. Up-3936/07 z dne 4. 7. 2008, ter Vrhovnega sodišča I Up 129/2020 z dne 30. 9. 2020 in I Up 121/2020 z dne 11. 11. 2020.