Jedro

Upnikova prej vknjižena zastavna pravica na nepremičnini učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Kasnejši pridobitelj lastninske pravice torej pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino oziroma postane hipotekarni dolžnik, posledično pa tudi dolžnik v izvršilnem postopku.

Drži pritožbena ugotovitev, da je bil predmetni izvršilni postopek že s smrtjo prvotnega dolžnika prekinjen. Prav tako drži, da se je nad zapuščino začel postopek stečaja zapuščine brez dedičev in da bi se izvršilni postopek tudi z začetkom stečaja zapuščine prekinil. Vendar pa navedeni prekinitvi postopka nastopita že ex lege in je sklep o prekinitvi le deklaratorne narave. Dejstvo, da v obravnavani zadevi sklep o prekinitvi ni bil izdan, tako na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva.

Ni pomembno, da je hipotekarna dolžnica solastni delež na nepremičnini pridobila po začetku stečaja zapuščine, bistveno je, da je bila po podatkih zemljiške knjige solastnica v času izdaje izpodbijanega sklepa.

Sodišče je upnikov odgovor na ugovor hipotekarnim dolžnikom vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njihovega ugovora pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa niso mogli opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila hipotekarnim dolžnikom kršena pravica do izjave v postopku. Hipotekarni dolžniki so se zato do v odgovoru podanih upnikovih navedb lahko izjavili šele s predmetno pritožbo, tudi sodišče prve stopnje pa še ni moglo odgovoriti na navedbe hipotekarnih dolžnikov, ki jih podajajo v pritožbi.

Izrek

I. Pritožba hipotekarne dolžnice A. A. se zavrne in se sklep z dne 7. 2. 2019 (r. št. 8) v delu, ki se nanaša nanjo, potrdi.

Upnik sam krije svoje stroške odgovora na dolžničino pritožbo zoper sklep z dne 7. 2. 2019. II. Pritožbi hipotekarnih dolžnikov B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F. se ugodi in se sklep z dne 3. 7. 2019 (r. št. 45) v I. in IV. točki izreka, kolikor se nanaša nanje, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo zoper sklep z dne 3. 7. 2019 se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**O pritožbi hipotekarne dolžnice A. A. zoper sklep z dne 7. 2. 2019 (r. št. 8):**

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 7. 2. 2019 je sodišče prve stopnje sklenilo: „Izvršba s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000 se namesto zoper prvotnega dolžnika G. G. nadaljuje zoper hipotekarne dolžnike: - B. B, Lukovica, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last B. B. do 1/40, - H. H., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last H. H. do 1/24, - C. C., s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last C. C. do 7/96, - I. I., Brezovica pri Ljubljani, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last I. I., do 1/24, - J. J., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last J. J. do 1/48, - K. K., Ljubljana, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last K. K. do 1/48, - L. L., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last L. L. do 5/144, - M. M., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last M. M. do 41/720, - D. D., Dob, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last D. D. do 7/240, - N. N., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last N. N. do 33/500, - E. E., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last E. E. 1/40, - A. A., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last A. A. do 29/720, - F. F., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last F. F. do 1/40, - O. O., Francija, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last O. O., do 13/480, - P. P., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last P. P. do 73/1440, - R. R., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last R. R. do 1/30, - S. S., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last S. S. do 11/288, - Š. Š., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last Š. Š. do 7/180, - T. T., Domžale, s prodajo nepremičnine ID znak: parcela 000, last T. T. do 7/180.“

2. Zoper sklep se v delu, kolikor se nanaša nanjo, pravočasno po pooblaščencih pritožuje hipotekarna dolžnica A. A., ki navaja, da je sklep nezakonit in nepravilen. Bistvo zadeve je, da je prvotni dolžnik G. G. umrl dne 14. 7. 2011, nad njegovo zapuščino pa je bil 3. 4. 2015 začet stečajni postopek. Premoženje, ki je predmet te izvršbe, je predstavljalo del stečajne mase, zato se nad tem premoženjem ne more voditi izvršba. Dejstvo, da je prvotni dolžnik umrl, je razvidno iz k tej pritožbi priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o začetku stečajnega postopka stečaja zapuščine brez dedičev opr. št. St 000 z dne 3. 4. 2015. V skladu z dejstvom smrti dolžnika G. G. je dne 14. 7. 2011 po zakonu prišlo do prekinitve izvršilnega postopka. Navedena prekinitev postopka je trajala vse do začetka stečaja zapuščine brez dedičev dne 3. 4. 2015 ter nato v skladu z določili ZFPPIPP še naprej ves čas teka izvršilnega postopka. Ta prekinitev velja še danes. Skladno z 227. členom ZFPPIPP lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti tem dolžniku. V predmetni zadevi je glede na datum vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo (dolžnica A. A. se je vknjižila z datumom začetka učinkovanja vpisa več let po smrti G. G., in sicer 23. 7. 2013) očitno, da je slednja lastnica idealnega deleža nepremičnine postala po smrti dolžnika. Ob upoštevanju stvarnopravnih načel glede povezanosti vknjižbe v zemljiški knjigi in pridobitve lastninske pravice me more biti nobenega dvoma, da pred 23. 7. 2013 dolžnica ni bila solastnica nepremičnine. Obenem velja, da v skladu s 3. odstavkom 418. člena ZFPPIPP v stečajno maso v postopku stečaja zapuščine spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob svoji smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti. Ob upoštevanju datuma pridobitve idealnih deležev je očitno, da je dolžnica premoženje pridobila iz stečajne mase premoženja brez dedičev, zato se postopek zoper dolžnico ne more nadaljevati, upnik pa je dolžan svoje pravice uveljavljati v okviru stečajnega postopka. Predmetni izvršilni postopek je treba ustaviti v skladu z določili ZFPPIPP. Mogoč je zaključek, da sodišče v stečajno maso ni vneslo vsega premoženja zapustnika, vendar pa tega ni mogoče sanirati v izvršilnem postopku. V stečajnem postopku nad zapuščino G. G. je upnik iz tega izvršilnega postopka uveljavljal svojo terjatev in mu je bila tudi priznana. Tudi zato se vzporedni izvršilni postopek, ki bi izviral iz izvršilnega postopka nad dolžnikom G. G., ne more kar nadaljevati, neoziraje se na prekinitev postopka zaradi smrti in neoziraje se na prekinitev postopka zaradi stečajnega postopka nad dolžnikom. V skladu z določili ZFPPIPP bi se moral izvršilni postopek ustaviti. Dolžnica še meni, da je sklep o izvršbi tudi sicer neutemeljen, in primarno ugovarja zastaranje zahtevka, pomisleke pa ima tudi glede primernosti izvršilnega naslova in glede izvršljivosti terjatve. Meni tudi, da nepremičnina v predlogu ni ustrezno opredeljena. Predlaga razveljavitev sklepa in ustavitev izvršilnega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je po podatkih zemljiške knjige tudi A. A. solastnica nepremičnine ID znak: parcela 000 v deležu do 29/720, z učinkovanjem lastninske pravice po pridobitvi hipoteke. V skladu z drugim odstavkom 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in 142. členom Stvarnopravnega zakonika upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, zato je sodišče prve stopnje na podlagi navedene določbe in določbe četrtega odstavka 24. člena ZIZ izvršbo s prodajo nepremičnine nadaljevalo tudi zoper hipotekarno dolžnico A. A. 6. Odločitev je pravilna. Upnikova prej vknjižena zastavna pravica na nepremičnini namreč učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Kasnejši pridobitelj lastninske pravice torej pridobi s hipoteko obremenjeno nepremičnino oziroma postane hipotekarni dolžnik, posledično pa tudi dolžnik v izvršilnem postopku. 24. člen ZIZ namreč omogoča procesno nasledstvo tudi med izvršilnim postopkom, pravno nasledstvo v izvršbi pa je mogoče ne samo glede terjatve, ampak tudi glede predmeta obveznosti. Sklep o nadaljevanju izvršbe na nepremičnino zoper hipotekarnega dolžnika je tako procesni sklep, za izdajo katerega je pomembno le aktualno zemljiškoknjižno stanje glede lastništva nepremičnine in imetništva hipoteke. Novi lastnik nepremičnine pridobi položaj realnega dolžnika v izvršbi, ki je dolžan dopustiti izvršbo na svojo nepremičnino, ne more pa upnik od njega zahtevati tudi poplačila dolga. Ugovore glede hipoteke in glede same terjatve lahko hipotekarni dolžnik uveljavlja v ugovoru novega dolžnika po 56.a členu ZIZ.1

7. Drži pritožbena ugotovitev, da je bil predmetni izvršilni postopek že s smrtjo prvotnega dolžnika G. G. prekinjen (1. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako drži, da se je nad zapuščino pok. G. G. dne 3. 4. 2015 pod opr. št. St 000 začel postopek stečaja zapuščine brez dedičev in da bi se izvršilni postopek tudi z začetkom stečaja zapuščine prekinil (prim. 2. točka tretjega odstavka 132. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP, v zvezi s 416. členom ZFFPIPP). Vendar pa navedeni prekinitvi postopka nastopita že ex lege in je sklep o prekinitvi le deklaratorne narave. Dejstvo, da v obravnavani zadevi sklep o prekinitvi ni bil izdan, tako na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva. Pritožba tudi zmotno meni, da ni mogoče nadaljevanje izvršbe zoper dolžnico A. A., ker je dolžnica solastni delež na nepremičnini pridobila po smrti G. G. oziroma iz stečajne mase stečaja zapuščine. ZFPPIPP ureja položaj, ko je stvar hkrati predmet izvršbe in v stečajni masi oziroma ko gre za razmerje med upnikom in stečajnim dolžnikom. Hipotekarna dolžnica A. A. pa ni v postopku osebnega stečaja, zato določbe ZFPPIPP zanjo ne veljajo. Hipotekarna dolžnica A. A. je imetnica solastnega deleža do 29/720 na zadevni nepremičnini, zato je izvršba zoper njo dopustna oziroma določbe ZFPPIPP tega ne preprečujejo.2 Pri tem ni pomembno, da je hipotekarna dolžnica solastni delež na nepremičnini pridobila po začetku stečaja zapuščine, bistveno je, da je bila po podatkih zemljiške knjige solastnica v času izdaje izpodbijanega sklepa. V stečajnem postopku pa se lahko prodaja le premoženje stečajnega dolžnika (prim. 320. člen ZFPPIPP), oziroma v postopku stečaja zapuščine premoženje, ki spada v stečajno maso stečaja zapuščine.

8. Pritožba hipotekarne dolžnice A. A. zoper sklep z dne 7. 2. 2019 tako ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša nanjo, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in peti odstavek 38. člena ZIZ).

**O pritožbi hipotekarnih dolžnikov B. B, C. C, D. D, E. E. in F. F. zoper sklep z dne 3. 7. 2019 (r. št. 45):**

10. Z izpodbijanim sklepom z dne 3. 7. 2019 je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Ugovor hipotekarnih dolžnikov 1. B. B., 3. C. C., 9. D. D., 11. E. E., 13. F. F., 15. U. U., 16. V. V. in 17. Z. Z., se zavrne.

II. Ugovoru hipotekarnih dolžnikov 4. I. I., 5. J. J., 6. K. K., 7. L. L., 8. M. M., 18. S. S. ter 19. T. T. se ugodi in se izvršba s prodajo: - nepremičnine ID znak: parcela 000, last I. I. do 1/24 (ID osnovnega položaja 001), - nepremičnine ID znak: parcela 000, last J. J. do 1/48 (ID osnovnega položaja 002), - nepremičnine ID znak: parcela 000, last K. K. do 1/48 (ID osnovnega položaja 003), - nepremičnine ID znak: parcela 000, last L. L. do 5/144 (ID osnovnega položaja 004), - nepremičnine ID znak: parcela 000, last M. M. do 41/720 (ID osnovnega položaja 005), - nepremičnine ID znak: parcela 000, last Š. Š. do 7/180 (ID osnovnega položaja 006), - nepremičnine ID znak: parcela 000, last T. T. do 7/180 (ID osnovnega položaja 007), ustavi.

III. Razveljavi se zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri: - nepremičnini ID znak: parcela 000, last I. I. do 1/24 (ID osnovnega položaja 001), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last J. J. do 1/48 (ID osnovnega položaja 002), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last K. K. do 1/48 (ID osnovnega položaja 003), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last L. L. do 5/144 (ID osnovnega položaja 004), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last M. M. do 41/720 (ID osnovnega položaja 005), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last Š. Š. do 7/180 (ID osnovnega položaja 006), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last T. T. do 7/180 (ID osnovnega položaja 007), in po pravnomočnosti tega sklepa pri: - nepremičnini ID znak: parcela 000, last I. I. do 1/24 (ID osnovnega položaja 001), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last J. J. do 1/48 (ID osnovnega položaja 002), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last K. K. do 1/48 (ID osnovnega položaja 003), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last L. L. do 5/144 (ID osnovnega položaja 004), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last M. M. do 41/720 (ID osnovnega položaja 005), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last Š. Š. do 7/180 (ID osnovnega položaja 006), - nepremičnini ID znak: parcela 000, last T. T. do 7/180 (ID osnovnega položaja 007) izbriše hipoteka, ID pravice 008 in zaznamba izvršbe, ID zaznambe 009. IV. Hipotekarni dolžniki 1. B. B., 3. C. C, 9. D. D., 11. E. E., 13. F. F., 15. U. U., 16. V. V. in 17. Z. Z. so dolžni upniku v 8 dneh povrniti stroške ugovornega postopka v višini 79,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

V. Upnik je dolžan hipotekarnim dolžnikom 4. I. I., 5. J. J., 6. K. K., 7. L. L., 8. M. M., 18. Š. Š. ter 19. T. T. v 8 dneh povrniti stroške ugovornega postopka v višini 90,23 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.“

11. Zoper I. in IV. točko izreka sklepa se, kolikor se nanaša nanje, pritožujejo hipotekarni dolžniki B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F. Uveljavljajo, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede overjenosti njihovih pogodb. Za hipotekarno dolžnico B. B. je sodišče tako napačno ugotovilo, da pogodba ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, saj je iz pogodbe razvidno, da je prodajalec na njej 10. 6. 1991 overil svoj podpis, naknadno pa je 14. 1. 2009 overil tudi podpis na aneksu k pogodbi. Na tej podlagi se je B. B. tudi vknjižila kot solastnica. Za hipotekarnega dolžnika C. C. je sodišče napačno ugotovilo, da naj na pogodbi med G. G. in pravno prednico dolžnika Y. Y. podpis prodajalca ne bi bil overjen. Podpis je bil namreč 16. 4. 1997 overjen pri notarki. Y. Y. je v nadaljevanju stanovanje prodala X. X. (podpis je overjen), ta pa hipotekarnemu dolžniku (podpis je tudi tu overjen). Na podlagi vseh navedenih pogodb se je C. C. tudi vknjižil kot solastnik. Tudi za hipotekarno dolžnico D. D. je napačno ugotovljeno, da podpis prodajalcev B. U. in T. Ž. na pogodbi ni overjen, saj je podpis pri notarki overjen 2. 8. 2002. Na podlagi te pogodbe se je D. D. tudi vknjižila kot solastnica. Za hipotekarna dolžnika F. F. in E. E. je ravno tako napačno ugotovljeno, da na pogodbi s prodajalcema F. in D. K. podpis prodajalcev ni overjen, saj sta pri notarju svoje podpise overila 8. 8. 2005, hipotekarna dolžnika pa sta se na tej podlagi tudi vknjižila kot solastnika. Dolžniki še navajajo, da se v zvezi z domnevno neoverjenimi pogodbami sodišče prve stopnje sklicuje na navedbe upnika iz odgovora na ugovor, ki pa je bil dolžnikom vročen šele z izpodbijanim sklepom in nanj niso mogli odgovoriti. Če bi imeli možnost odgovora, bi pojasnili, da so pri skeniranju pogodb očitno pomotoma izpadle zadnje strani nekaterih pogodb, na katerih so podpisi prodajalcev overjeni. Te pogodbe dolžniki zato znova prilagajo skupaj s stranmi, ki so bile pomotoma izpuščene. Dolžniki uveljavljajo tudi, da so nerazumljive navedbe iz 21. točke obrazložitve sklepa, kjer sodišče navaja, da sta upnika fizični osebi, ki sta kot taki v drugačnem položaju kot pravne osebe, ki jih veže večja skrbnost pri poslovanju. Upnik v tej zadevi je namreč pravna oseba, ki glede na svojo vsakodnevno dejavnost odvoza odpadkov in dobave vode nikakor ne more trditi, da mu ni znano dejansko stanje na nepremičnini, in je torej nedvomno vedel, da so na parceli stanovanja in ne goli travnik, kot je takrat izhajalo iz zemljiške knjige. Nenazadnje pa dolžniki opozarjajo, da se sodišče ni opredelilo do njihovih navedb, da ni mogoča izvršba na skupnih delih in pripadajočih zemljiščih. Predlagajo razveljavitev I. in IV. točke izreka sklepa ter sprejem odločitve, da se ugovoru dolžnikov ugodi. Priglašajo tudi pritožbene stroške.

12. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

13. Pritožba je utemeljena.

14. Z izpodbijanim delom sklepa (I. in IV. točka izreka, kolikor se nanaša na pritožnike B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F.) je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor hipotekarnih dolžnikov in odločilo, da morajo hipotekarni dolžniki upniku povrniti stroške ugovornega postopka. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sklep v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

15. Višje sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je eden od pomembnejših elementov pravice do izjave v postopku tudi pravica do informacije – stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker tako za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti. Vendar pa je poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače – nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka.3

16. V predmetni zadevi je iz spisa razvidno, da je sodišče upnikov odgovor na ugovor hipotekarnim dolžnikom vročilo šele hkrati z izpodbijanim sklepom, izpodbijano odločitev o zavrnitvi njihovega ugovora pa je v pomembnih elementih oprlo ravno na ta odgovor, do katerega se pred izdajo izpodbijanega sklepa niso mogli opredeliti oziroma se z njim seznaniti. Šlo je torej za vlogo, ki je bistveno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila hipotekarnim dolžnikom kršena pravica do izjave v postopku. Hipotekarni dolžniki so se zato do v odgovoru podanih upnikovih navedb lahko izjavili šele s predmetno pritožbo, tudi sodišče prve stopnje pa še ni moglo odgovoriti na navedbe hipotekarnih dolžnikov, ki jih podajajo v pritožbi.

17. Ker je že ugotovljena kršitev narekovala ugoditev pritožbi hipotekarnih dolžnikov B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F., razveljavitev sklepa z dne 3. 7. 2019 (r. št. 45) v I. in IV. točki izreka, kolikor se nanaša nanje, ter vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo.

18. Ob ponovnem odločanju o ugovoru hipotekarnih dolžnikov B. B., C. C, D. D., E. E. in F. F. se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti še do navedb hipotekarnih dolžnikov in predlaganih dokazov, podanih v predmetni pritožbi.

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

1 Prim. odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010. 2 Prim. VSL sklep II Ip 473/2018 z dne 7. 5. 2018. 3 Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010.