Jedro

Določba drugega odstavka 108. člena ZPNačrt, ki določa, da se do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih, pomeni, da je začetek uporabe te določbe vezan na uveljavitev občinskega prostorskega načrta in na predpise, ki so do tedaj veljali. Če občina tudi po poteku tega roka ostane brez novih – v skladu z ZPNačrt - programov opremljanja, pa pride v poštev uporaba Pravilnika o podlagah za odmero na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Maribor, št. 420-07/737955 z dne 18. 5. 2009 se odpravi in se zadeva vrne Javnemu podjetju za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Maribor, v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, d.o.o., Maribor, A.A., d.d. izdalo odločbo o odmeri komunalnega prispevka, kot povračilo povprečnih sorazmernih stroškov za obstoječo komunalno opremljenost stavbnega zemljišča, v zvezi z dograditvijo upravne zgradbe na parc. št. 176/18 in 175/5 k. o. ..., v znesku 86.251,02 EUR. V obrazložitvi je navedeno, da za navedeno območje ni bil sprejet program opremljanja stavbnega zemljišča, zato se je za izvedeno komunalno ureditev odmeril komunalni prispevek v skladu z Navodilom o določitvi osnov in meril za izračun komunalnega prispevka (Medobčinski uradni vestnik, št. 9/2002, dalje: Navodilo). V nadaljevanju obrazložitve osnove in merila, na podlagi katerih je bil odmerjen komunalni prispevek, podrobneje opisuje. Navedeno odločitev je potrdila tudi Mestna občina Maribor – Župan v pritožbenem postopku s svojo odločbo št. 42200-1/2009 z dne 14. 7. 2009. V obrazložitvi odgovarja na pritožbene navedbe, da je pri kriterijih bila upoštevana samo tista površina, ki zajema dograditev obstoječe upravne zgradbe, razen prispevka za izgradnjo vodovodnega priključka oziroma vlaganj v vodovodno omrežje. Kot pavšalno zavrača pritožbeno navedbo, o vlaganju lastnih sredstev pritožnika v izgradnjo vodovoda, glede na to, da navedena trditev ni z ničemer dokazana. Glede izbire korekcijskega faktorja cene je tožena stranka navedla, da je v vseh dosedanjih primerih, v izogib možnih sporov, bil izbran enoten kriterij 1,5, ki ne more biti nižji od 1,4, ki velja za mejni podatek naslednje nižje cene. Glede kanalizacijskega priključka na mešani sistem odvodnjavanja pa pojasnjuje, da ta pomeni le možnost koriščenja takega sistema, od investitorja pa je odvisno, ali se bo za tak način odločil ali ne in iz teh razlogov je upoštevana korekcija 0,575 na vrednost kanalizacije.

Dne 24. 8. 2009 je tožeča stranka zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo, v kateri ponavlja pritožbene ugovore v zvezi s površino za katero naj bi bil odmerjen komunalni prispevek ter da ni bilo upoštevano dejstvo, da je tožeča stranka kot investitor v lastni režiji, že izvedla precejšnja vlaganja v komunalno infrastrukturo in da je bil korekcijski faktor, ki se nanaša na vpliv lokacije, izbran previsoko. Prizidek je umeščen v cono II, za katero je predviden korekcijski faktor 1,10 do 1,74, v izpodbijani odločbi pa je bil uporabljen korekcijski faktor 1,5, ne da bi se obrazložilo, zakaj se je ta faktor uporabil. Prav tako ponavlja pritožbene ugovore glede kanalizacijskega priključka na mešani sistem odvodnjavanja, saj je iz projektne dokumentacije projektanta B.B. d.o.o. jasno razvidno, da se bo uporabljal ločen sistem odvodnjavanja za fekalne vode, ki se po tlačnem vodu odtekajo v kolektor, medtem, ko se meteorne vode stekajo po kanalu, ki poteka pod kanalom reke Drave v staro strugo reke Drave, s čimer je investitor močno zmanjšal izlive v kolektor in zagotovil način odvodnjavanja, ki je manj obremenjujoč za okolje. Glede na to, da se pri odmeri komunalnega prispevka niso upoštevala vsa zgoraj navedena pravno relevantna dejstva, je z izpodbijano odločbo komunalni prispevek odmerjen nepravilno. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Med upravnim sporom, dne 23. 2. 2011, je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. St 30/2011, zoper tožečo stranko uveden stečajni postopek. Upoštevaje določbo 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami), je sodišče s sklepom opr. št. II U 304/2009-11 z dne 31. 3. 2011 postopek z dnem 23. 2. 2011 prekinilo in pozvalo stečajnega upravitelja C.C., da v 15 dneh sporoči sodišču ali prevzema postopek v tej zadevi. Navedlo je tudi, da bo sodišče, kolikor stečajni upravitelj v navedenem roku ne bo ničesar sporočil, štelo, da je stečajni upravitelj s sprejemom tega sklepa prevzel postopek in bo postopek nadaljevalo (208. člen ZPP). Citirani sklep je bil stečajnemu upravitelju vročen 5. 4. 2011, ki pa v roku, ki mu ga je določilo sodišče, pa vse do odločanja sodišča v tem upravnem sporu, sodišču ni poslal nobenega sporočila, zato je sodišče štelo, da je s sprejemom tega sklepa prevzel postopek in je zato postopek nadaljevalo.

Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov v obravnavani zadevi izhaja, da je bil komunalni prispevek odmerjen na podlagi Navodila o določitvi osnov in meril za izračun komunalnega prispevka (Medobčinski uradni vestnik, št. 9/2002), sprejetega na podlagi 42. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Uradni list RS, št. 44/97 in naslednji) ter da za območje, na katerem je bila dograjena upravna zgradba tožeče stranke in odmerjen prispevek v zvezi z navedeno gradnjo, program opremljanja še ni bil sprejet. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da je tožeča stranka pri odmeri komunalnega prispevka uporabila predpis, ki ga v času odločanja na prvi stopnji ni bilo več mogoče uporabiti.

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji), ki je pred Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) urejal plačilo komunalnega prispevka, je v prehodni določbi drugega odstavka 179. člena določil, da se ne glede na določbo 5. točke prejšnjega odstavka, v kateri je določeno prenehanje veljavnosti Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ), do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka 146. člena tega zakona, to je predpisa o določitvi meril za odmero komunalnega prispevka, ta odmerja po dotlej veljavnih predpisih. To pomeni, da je ZUreP-1 v prehodnem obdobju dopustil uporabo dotlej veljavnih predpisov, torej tudi podzakonskih aktov, sprejetih na podlagi ZSZ, vendar le do sprejema na podlagi ZUreP-1 sprejetega predpisa o merilih za odmero komunalnega prispevka. Ta predpis je bil Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Pravilnik/04, Uradni list RS, št. 117/04), ki je začel veljati 20. 7. 2007 (17. člen). To pomeni, da je s tem dnem odpadla podlaga za odmero komunalnega prispevka po prejšnjih predpisih, konkretno na podlagi Navodila o določitvi osnov in meril za izračun komunalnega prispevka sprejetega na podlagi 42. člena ZSZ. V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila zahtevo za odmero komunalnega prispevka dne 13. 5. 2009, torej že v času veljavnosti ZPNačrt. Ta kot pogoj za odmero komunalnega prispevka določa sprejem občinskega prostorskega načrta in na njegovi podlagi pripravljenega programa opremljanja (enajsti odstavek 79. člena v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZPNačrt). Za primer, ko občina po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta v roku ne bi sprejela programa opremljanja (vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka), pa je zakon predvidel varovalko in sicer sprejem podzakonskega predpisa o podlagah za odmero komunalnega prispevka (enajsti odstavek 79. člena ZPNačrt). Ta predpis je Pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 95/07), ki je začel veljati 20. 10. 2007. V prvem odstavku 104. člena je ZPNačrt določil, da se do izdaje podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona uporabljajo, če niso z njimi v nasprotju, podzakonski predpisi, sprejeti na podlagi ZUreP-1. Z uveljavitvijo novega Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Pravilnik/07, Uradni list RS, št. 95/07), ki je prav tako začel veljati 20. 10. 2007, torej pred sprejemom prvostopenjske odločitve v obravnavani zadevi, je tako nastal položaj, ko bi upravni organ moral ta predpis uporabiti pri svoji odločitvi. Niti ZPNačrt nit sam Pravilnik /07 namreč v predhodnih določbah ne napotujeta na uporabo prejšnjih predpisov, če gre za postopke, ki so se začeli po uveljavitvi ZPNačrt. Pravilnik/07 v prvem odstavku 8. člena določa le, da se najdlje do poteka šestih mesecev po sprejemu občinskega prostorskega načrta uporabljajo programi opremljanja, ki so bili sprejeti na podlagi prejšnjih predpisov, to je na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo in Pravilnika /04. Glede na navedeno sodišče tudi določbo drugega odstavka 108. člena ZPNačrt, da se, do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta, komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih (in na katero se sklicuje tudi izpodbijana odločitev), razume tako, da je začetek uporabe te določbe vezan na uveljavitev občinskega prostorskega načrta in na predpise, ki so do tedaj veljali, konkretno starih programov opremljanja. Na to kaže tudi že omenjena določba enajstega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki občinam nalaga, da v teh šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta sprejemajo programe opremljanja (v tem času se lahko torej uporabljajo stari programi). Če občina tudi po poteku tega roka ostane brez novih – v skladu z ZPNačrt - programov opremljanja, pa pride v poštev uporaba Pravilnika o podlagah za odmero na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnih spisov, v obravnavani zadevi občina Maribor za območje, v katerem se nahaja zemljišče tožeče stranke, programa opremljanja še ni sprejela, čeprav je že Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ) v 39. členu določil, da se opremljanje stavbnih zemljišč izvaja na podlagi programa opremljanja, v letu 1999 pa je bilo izdano tudi Navodilo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 4/99). Prav tako je tudi ZUreP-1 v drugem odstavku 143. člena odmero komunalnega prispevka vezal na program opremljanja. V skladu z navedenim sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pri odmeri komunalnega prispevka uporabila predpis, ki v času odločanja na prvi stopnji ni več veljal. Sicer ni dvoma, da je tožeča stranka zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, ki je po določbi 80. člena ZPNačrt investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo. Zaradi odsotnosti programa opremljanja stavbnih zemljišč pa je podana ovira za njegovo odmero. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik zahtevo za odmero komunalnega prispevka vložil v času veljavnosti ZPNačrt, ki kot pogoj za odmero komunalnega prispevka določa sprejem občinskega prostorskega načrta, na podlagi katerega lahko občina sprejme program opremljanja (enajsti odstavek 79. člena v zvez z drugim odstavkom 74. člena ZPNačrt). V primeru, ko pa občina v šestih mesecih po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta ne sprejme programa opremljanja (vključno s podlagami za odmero komunalnega prispevka) se komunalni prispevek odmerja na podlagi podzakonskega akta ministra (enajsti odstavek 79. člena ZPNačrt), to je Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 95/2007) ter Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/2007; prvi odstavek 104. člena je ZPNačrt), ki sta bila sprejeta na podlagi ZPNačrt, v veljavo pa sta vstopila dne 20. 10. 2007. Do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta pa se komunalni prispevek po izrecni določbi drugega odstavka 108. člena ZPNačrt odmerja po do tedaj veljavnih predpisih, vključno s starimi programi opremljanja.

Ker je občinski organ tožeči stranki komunalni prispevek odmeril na podlagi Navodila za izračun komunalnega prispevka, ki ga v času odločanja na prvi stopnji ni bilo več mogoče uporabiti, namesto, da bi pri odločanju upošteval predpise, izdane na podlagi prej veljavnega ZUreP-1 (drugi odstavek 108. člena ZPNačrt) oz. predpise izdane na podlagi ZPNačrt (enajsti odstavek 79.člena ZPNačrt v zvezi z drugim odstavkom 74. člena ZPNačrt), je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010), iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, odpravilo ter zadevo vrnilo pristojnemu občinskemu organu v ponovno odločanje (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Upoštevaje prej navedeno se zato sodišče do tožbenih navedb v zvezi z upoštevano tlorisno površino obstoječe upravne stavbe, neupoštevanja lastnih vlaganj v komunalno infrastrukturo in določanja višine korekcijskega faktorja, ki se nanaša na vpliv lokacije, ni opredelilo. Do teh navedb se bo moral občinski organ opredeliti pri ponovni odmeri komunalnega prispevka. Nov upravni akt je organ na prvi stopnji dolžan izdan v roku 30 dni od dneva prejema te sodbe, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede pravilne uporabe materialnega prava.