Jedro

Ker do odloga pride po volji strank, nikoli pa po samem zakonu oziroma po uradni dolžnosti, je odlog izvršbe mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka in ne prekinitve postopka, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodoma navedenim sklepom ustavilo izvršbo s prodajo nepremičnine z oznako posamezni del št. 26 v stavbi št. 2601 k.o. X.(ID ...712).

2. Zoper navedeno odločitev se upnik R., po zakonitem zastopniku D., pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sicer pritrjuje sodišču, da nekatere sodne odločbe štejejo odlog izvršbe za dejanski zastoj, ki nima vpliva na tek rokov, vendar meni, da je sodišče spregledalo, da je stališče dela sodne prakse (VSL sklep I Ip 4343/2007, VSK sklep I Ip 478/2007), zlasti pa stališče teorije, nasprotno, torej da v času odloga ne tečejo ne zakonski ne sodni roki. Meni, da je pravilno slednje stališče, zlasti glede na to, da je novela ZIZ-J odlog izvršbe časovno omejila in tako le-ta ne pomeni več zavlačevanja in izigravanja postopka. Zatrjuje, da bi bilo potrebno izhajati iz vsakega primera posebej ter pred očmi imeti namen odloga, ko ga predlaga upnik, ki je praviloma v tem, da se dolžnik zaveže obveznost poplačati v določenem časovnem obdobju ali obročno in meni, da je nesprejemljivo, da sodišče vse primere meče v isti koš. V kolikor je šteti, da roki v času odloga tečejo, se bodo po navedbi pritožbe dražbe izvajale, rubeži opravljali in premoženje dolžnika prodajalo, sodišče pa bo lahko opravljalo procesna dejanja itd.. Pritožba vsled temu meni, da bi odlog izgubil vsak smisel tako za upnika kakor za dolžnika. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa, podredno pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov spisa ugotovilo, da upniki v zakonskem roku niso predlagali druge javne dražbe in je izvršbo na nepremičnine ustavilo, ne glede na to, da se je zakonski rok za vložitev predloga za razpis druge javne dražbe iztekel v času, ko je bila izvršba na nepremičnino odložena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ZIZ v določbah o odlogu izvršbe ne opredeljuje učinka odloga na tek zakonskih rokov. Pravilno je navedlo, da odlog izvršbe pomeni zastoj v fazi oprave izvršbe, ki pomeni začasno ustavitev izvršilnih dejanj. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču, da je glede na to, da do odloga pride po volji strank, nikoli pa po samem zakonu oziroma po uradni dolžnosti, odlog izvršbe mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka in ne prekinitve postopka, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.

6. Sicer je pritrditi pritožbi, da teorija glede učinkov odloga na tek zakonskih rokov ni enotna(1), ter da je med starejšo sodno prakso zaslediti tudi stališča, da odlog vpliva na tek zakonskih rokov.(2) Vendar pa je novejša sodna praksa glede tega vprašanja ustaljena in na stališču, da odlog na tek zakonskih rokov nima vpliva.(3) Zato pritožba s temi pritožbenimi trditvami ne more utemeljiti uveljavljanega pritožbenega razloga. Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da odlog predstavlja zastoj zgolj v fazi oprave izvršbe, pritožba tudi z navedbami, da je ZIZ-J časovno omejil trajanje odloga, ne more izpodbiti pravilnega stališča sodišča prve stopnje, da je odlog primerljiv z institutom mirovanja postopka po ZPP in ne s prekinitvijo postopka.

7. Skladno z drugim odstavkom 194. člena ZIZ sodišče izvršbo na nepremičnine ustavi, če upnik na predlaga nove prodaje v šestih mesecih od prvega naroka ali če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na drugem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti.

8. Pritožbeno ni sporno, da upnik v zakonskem roku 6 mesecev od prve javne dražbe, torej do 19. 8. 2016, ni predlagal nove prodaje predmetne nepremičnine. Glede na to, da ob smiselni uporabi prvega odstavka 210. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) v primeru mirovanja postopka ne prenehajo teči z zakonom določeni roki ter glede na zgoraj navedeno določbo ZIZ, je sodišče prve stopnje izvršbo s prodajo nepremičnine z oznako posamezni del št. 26 v stavbi št. 2601 k.o. X. (ID ...712) pravilno ustavilo.

9. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ob pritožbenem preizkusu ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker upnik s pritožbo ni uspel, zaključek, da mu je pritožbene stroške povzročil dolžnik neutemeljeno, ni mogoč. Glede na določbo petega odstavka 38. člena ZIZ zato dolžnik teh stroškov ni dolžan kriti. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.

Op. št. (1): Triva, Belajec, Dika (Sudsko izvršno pravo, Zagreb 1984, stran 235, 236), V. Rijavec (Civilno izvršilno pravo, GV Založba Ljubljana 2003, stran 185), Dr. B. Starović (Komentar zakona o izvršnom postopku, Beograd 2007, stran 265).

Op. št. (2): Pri tem pa je s stališčem pritožbe primerljiva le pritožbeno izpostavljena zadeva VSL I Ip 4343/2007 z dne 19. 12. 2007, medtem ko je v zadevi VSK I Ip 478/2007 z dne 24. 4. 2007, ki jo pritožba prav tako izpostavlja v potrditev svojih zatrjevanj, sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da v času odloga zakonski roki tečejo.

Op. št. (3): Primerjaj: VSL sklep II Ip 3281/2016 z dne 4. 11. 2016, VSL sklep II Ip 2170/2016 z dne 14. 9. 2016, VSL sklep III Ip 4549/2014 z dne 3. 3. 2015, VSL sklep III Ip 696/2012 z dne 11. 6. 2012, VSL sklep I Ip 3261/2011 z dne 19. 9. 2011.