Jedro

Na nerazdeljeni solastni nepremičnini solastnik ne more zahtevati nasproti solastniku ukinitev služnosti. Spori glede uporabe nepremičnine se med solastniki rešujejo v nepravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za opustitev hoje in voženj po delu parcele št. ... k.o. R. in sicer na severni strani stanovanjske hiše ..., na parceli št. ... k.o. R.. Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Iz zapisnika o lokacijskem ogledu z dne 15.8.1974 ne izhaja, da je tožeča stranka samovoljno postavila hišo le 3 m od ceste. V zapisniku je le ugotovljeno, da bo dostop k parceli priključen na gozdno cesto L. - Z. Z. v oddaljenosti 20 m. To pa je cesta, ki vodi iz doline do kmetije in ne sporna cesta nad hišo tožnikov. Iz lokacijskega dovoljenja je razvidno, da bo dovoz izpeljal iz obstoječega kolovoza, cesta pa se je končala prej. Cesta iz L. se je začela graditi šele leta 1969, to pa lahko potrdi I. P.. Tožnik je izpovedal, sodišče pa ni ocenilo, da je po izgradnji ceste L. - Z. Z. dal narediti več cest, ki pa so bile bolj traktorske vlake. Sporna pot nad hišo še ni obstajala in nihče tudi ne bi pristal na poravnavo o poteku poti tik ob novogradnji. Sodišče je brez pridržkov verjelo pričama P. in S., ki sta govorila o spravilu lesa pred 25 oz. 30 leti. Dejstvo pa je, da v času sklenitve poravnave lesa ni bilo mogoče voziti s kamioni. Prednica tožencev ceste tudi ni mogla uporabljati v celotni dolžini, ker se je cesta etapno gradila. Toženca imata še druge dostope v gozd, vendar nočeta spravljati lesa drugod. To je potrdil tudi priča S.. Tožnika sta ponudila tri različne trase po zemljiščih, ki jih uživata, trase bi izdelala na lastne stroške. Toženca zlorabljata izvrševanje pravice voženj in povzročata škodo. Tožeča stranka skuša preprečiti nesprejemljivo ravnanje v motenjskih pravdah, kjer se je varovala dvomljiva pravica voženj. Predlaga vpogled spisa o izdaji lokacijskega dovoljenja št. ... ter pogoje lokacijskega dovoljenja. Predlaga tudi vpogled fotografij o stanju ceste in položaju traktorjev na drugi cesti. Predlaga razveljavitev ali spremembo sodbe. Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje tudi nekatera dejstva, ki bi se lahko obravnavala v drugih postopkih in ne v tej pravdi. Zato pravdo je pomembno naslednje dejansko stanje, ki ga je ugotovilo prvostopno sodišče. Prva bistvena okoliščina je, da so pravdne stranke solastniki vl. št. ... k.o. R.. Pri solastniških razmerjih pa ne poznamo gospodujočih in služečih zemljišč, saj imajo vsi solastniki pravico uporabljati nepremičnino. Če je spor o skupni uporabi, ga lahko solastniki rešijo s sporazumom, ali v nepravdnem postopku. V konkretnem primeru so solastniki oz. pravni predniki že leta 1976 sklenili sodno poravnavo o načinu uporabe celotne nepremičnine. Ta poravnava vsebuje tudi sporazum o uporabi obstoječih poti na način, kot so se uporabljale do poravnave. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je že ob sklenitvi poravnave obstajala sedaj sporna pot, ki služi za spravilo lesa iz parcele št. .... Obstoj te poti sta potrdili neprizadeti priči J. P. in M.S.. Priči sta bili delavca G. g. in sta neposredno sodelovala pri spravilu lesa po sporni poti. Nobenega razloga ni, da bi priči govorili neresnico. Če se ta sporna pot še danes uporablja kot pot za spravilo lesa, potem ni mogoče govoriti o zlorabi pravice uporabe poti. Uporaba sporne poti je bila vendar dogovorjena med solastniki. Ni dokaza o tem, da bi se les spravljal na neobičajen način, saj je ob današnjem tehničnem napredku logično, da se les prevaža s tovornjaki. Tak način povzroča celo manj škode, kot če bi les vlačili po tleh z vitlom ali direktno s traktorjem. Tožeča stranka je pred posegom v zemljišče, preko katerega poteka dogovorjena pot, vedela za pot, pa kljub temu ni skušala doseči s solastniki sporazuma o uporabi eventualne druge poti ali pa bi lahko sprožila nepravdni postopek za ureditev razmerij med solastniki. Glede na samovoljo tožeče stranke je neutemeljeno govoriti o škodi, ki bi nastala z vzpostavitvijo v prejšnje stanje na trasi poti. Glede na to, da je dogovorjena pot med solastniki iste nepremičnine, tudi niso možni zahtevki za ukinitev ali prestavitev poti, saj se ta vprašanja rešujejo v nepravdnem postopku. V tej zadevi je v teku razdružitveni postopek in v tem postopku bo sodišče po uradni dolžnosti določilo potrebne služnosti in v tem postopku lahko tožnika zahtevata eventualno prestavitev poti. V nepravdnem postopku se bodo tudi obravnavale s strani tožeče stranke ponujene alternativne poti. Prvostopno sodišče je zato pravilno ugotovilo, da ne obstojijo pogoji za opustitev uporabe dogovorjene poti niti po Zakonu o temeljih lastninsko pravnih razmerjih niti po Zakonu o obligacijskih razmerjih. Niti ni pomembno, ali je hiša postavljena blizu sporne poti v skladu ali v nasprotju z lokacijsko dokumentacijo, pomembno je le, da hiša stoji v bližini sporne poti. Ko je tožeča stranka začela zidati, je morala računati na to, da bo morala dogovorjeno pot spoštovati in se ji prilagajati. Tudi bližina poti in hiše se lahko obravnava v razdružitvenem postopku v okviru določanja potrebnih služnosti. Kar zadeva zatrjevano škodo je jasno, da škoda ni predmet te pravde. Če pa je tožeča stranka spremenila namembnost zemljišča, preko katerega poteka dogovorjena pot, tožena stranka pa zaenkrat ima pravico voziti po tej poti, potem ni mogoče govoriti o povzročanju škode ali o zlorabi pravice uporabe poti. Kar zadeva kritiko pravnomočnega motenjskega sklepa, je treba poudariti, da pravnomočna odločitev sodišča veže vse in tudi sodišče. Stranke pa imajo na razpolago izredna in druga pravna sredstva. Kar zadeva predlaganja novih dokazov pa je bilo treba spoštovati čl. 499 ZPP in navesti nove dokaze najkasneje na prvem naroku po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku. Vpogled upravnega lokacijskega spisa in izvedba eventualnih drugih dokazov ne bi doprinesli novih odločilnih dejstev za to pravdo. Glede na zavrnitev pritožbe pritožnik sam trpi pritožbene stroške.