Jedro

Izvedeni dokazi kažejo, da je ravnanje nasprotnega udeleženca povzročalo predlagateljici razne duševne stiske tudi s tem, ko je v njeni hiši večkrat vpil nanjo, zlasti med njegovimi prepiri s predlagateljičino hčerko (v enem od teh prepirov je nasprotni udeleženec zagrozil predlagateljici, naj odpelje hčerko, sicer jo bo ubil), ter jo izsiljeval, da mu mora povrniti denar, ker naj bi odplačeval domnevni dolg njene hčerke, sicer bo nad predlagateljico poslal izterjevalce. Že ta ravnanja nasprotnega udeleženca kažejo, da gre verjeti predlagateljičini izpovedbi, da se nasprotnega udeleženca (upravičeno) boji, prav to, kako žrtev psihičnega nasilja doživlja ravnanje povzročitelja nasilja, pa je bistveno pri opredelitvi, ali določeno ravnanje predstavlja obliko psihičnega nasilja v pomenu petega odstavka 3. člena ZPND.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljici stroške pritožbenega postopka v znesku 114,24 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper svoj sklep z dne 9. 2. 2018. Odločilo je še, da udeleženca nosita svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni sklep prvega sodišča tako, da zavrne predlog predlagateljice. Navaja, da ugotovitev prvega sodišča, da je predlagateljica žrtev nasilja v družini, nima podlage v njeni izpovedbi. Prikazuje posamezne dele njene izpovedbe, iz katere ne izhaja, da je predlagateljica žrtev nasilja v družini. Prvo sodišče ni navedlo, zakaj ocenjuje, da je predlagateljica žrtev nasilja nasprotnega udeleženca. Morebitno nasilje nad drugim družinskim članom se ne more raztezati na ostale družinske člane. Prvo sodišče je nekritično sledilo predlogu predlagateljice, saj njenih navedb o nasilju dokazni postopek ni potrdil. Namen predloga je bil predvsem pritisk na hčerko predlagateljice L. M., da bi končala partnersko zvezo z nasprotnim udeležencem.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je z zadostno stopnjo verjetnosti ugotovilo, da je bila predlagateljica žrtev psihičnega nasilja, ki ga je nad njo v daljšem obdobju izvajal nasprotni udeleženec. Izvedeni dokazi, predvsem izpovedbi predlagateljice in priče D. M., kažejo, da je ravnanje nasprotnega udeleženca povzročalo predlagateljici razne duševne stiske tudi s tem, ko je v njeni hiši večkrat vpil nanjo, zlasti med njegovimi prepiri s predlagateljičino hčerko L. M. (v enem od teh prepirov je nasprotni udeleženec zagrozil predlagateljici, naj odpelje hčerko L. M., sicer jo bo ubil), ter jo izsiljeval, da mu mora povrniti denar, ker naj bi odplačeval domnevni dolg L. M., sicer bo nad predlagateljico poslal izterjevalce. Že ta ravnanja nasprotnega udeleženca kažejo, da gre verjeti predlagateljičini izpovedbi, da se nasprotnega udeleženca (upravičeno) boji, prav to, kako žrtev psihičnega nasilja doživlja ravnanje povzročitelja nasilja, pa je bistveno pri opredelitvi, ali določeno ravnanje predstavlja obliko psihičnega nasilja v pomenu petega odstavka 3. člena ZPND. Prvo sodišče je v 9. točki obrazložitve na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je bila predlagateljica žrtev psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca zaradi njegovega ravnanja, ki ga povzema v tej točki obrazložitve, teh ugotovitev prvega sodišča pa nasprotni udeleženec argumentirano ne izpodbija.

6. Nasprotni udeleženec se v pritožbi sklicuje na posamezne dele izpovedbe predlagateljice, ki naj bi kazali, da predlagateljica ni bila žrtev zatrjevanega psihičnega nasilja. S tem nasprotni udeleženec ne more uspeti, saj izpovedbo predlagateljice secira na posamezne dele in jo prikazuje izkrivljeno oziroma iztrgano iz celotnega konteksta. Dejanske ugotovitve prvega sodišča (povzete zlasti v 9. točki obrazložitve) izkazujejo, da je nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem spravljal predlagateljico v duševno stisko in s tem izvrševal psihično nasilje, zato je prvo sodišče odločilo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 9. 2. 2018, s katerim je nasprotnemu udeležencu izreklo posamezne ukrepe iz 19. člena ZPND.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

8. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljici stroške tega pritožbenega postopka, ki so ji nastali z odgovorom na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP in osmi odstavek 22.a člena ZPND). Te predstavlja nagrada za vlogo z materialnimi stroški in DDV, odmerjena v skladu z OT. V primeru zamude je nasprotni udeleženec dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.