U-I-9/93

15/7-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na predlog Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, na seji dne 15/7-1993

s k l e n i l o:

Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti naslednjih aktov o določitvi izhodiščnih plač:

-- akta ministrice za delo št. 141-01/92 z dne 16/6-1992, - sklepa vlade št. 113-02/90-11/36-8 z dne 26/8-1992, - sklepa vlade št. 113-02/90-11/39-8 z dne 29/10-1992, - skupnega obvestila vlade in sindikatov št. 13749 z dne 25/11-1992 in

- skupnega obvestila vlade in sindikatov št. 14936 z dne 24/12-1992, kolikor se ti akti nanašajo na plače v javnih vzgojnoizbraževalnih zavodih, se ustavi.

O b r a z l o ž i t e v

Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije je s predlogom začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepov Vlade Republike Slovenije o določitvi izhodiščnih plač za delavce v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih za obdobje od junija do decembra 1992. Zaradi skupnega reševanje je ustavno sodišče s to zadevo združilo zadevo U-I-13/93, v kateri osnovna organizacija sindikata Osnovne šole Franceta Bevka v Tolminu s pobudo zahteva oceno ustavnosti istih aktov.

Predlagatelj in pobudnica navajata, da zakon o plačah delavcev v javnih vzgojnoizbraževalnih zavodih v 3. členu določa, da se za določitev plač kot osnova uporabi izhodiščna mesečna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas, dogovorjena s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki jo ugotovi Vlada Republike Slovenije. Izhodiščna mesečna plača ne bi smela biti nižja od izhodiščne mesečne plače v drugih negospodarskih dejavnostih in v državnih organih. Izhodiščne plače, ki jih je za obdobje od junija do decembra 1992 določila Vlada Republike Slovenije za delavce v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih, po mnenju predlagatelja in pobudnice niso v skladu z določbo 3. člena zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih, ker so nižje od izhodiščnih plač za delavce v državnih organih.

Vlada v odgovoru na predlog pojasnjuje, da je do neusklajenosti izhodiščne plače za delavce v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih v času od junija do vključno decembra 1992 z zakonskimi določbami prišlo šele, ko je Vlada Republike Slovenije na podlagi odločbe ustavnega sodišča U-I-94/92 z dne 27/10-1992 skladno s predpisi za nazaj spremenila izhodiščno plačo za državne organe. To neskladje izhodiščnih plač v negospodarstvu pa je bilo odpravljeno s sklepom Vlade Republike Slovenije, sprejetim na 3. seji 4. februarja 1993. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je v obdobju od junija do decembra 1992 vlada sprejela ustrezne sklepe o ugotovitvi višine izhodiščnih plač, ki se nanašajo tudi na plače delavcev, zaposlenih v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih, le za avgust (z naknadno ugotovljeno veljavnostjo tudi za september) in za oktober. Poleg teh sklepov, navedenih v izreku te odločbe, je vlada sprejela še sklep št. 11-02/92-10/1-8 z dne 24/7-1992 (za julij), o katerega ustavnosti in zakonitosti je ustavno sodišče že odločilo z odločbo U-I-97/92 z dne 12/11-1992. Višina izhodiščnih plač za preostale mesece ni bila ugotovljena s sklepom vlade, ampak za junij z aktom ministrice za delo, za november in december pa s skupnim ugotovitvenim aktom vlade in sindikatov, podpisnikov kolektivne pogodbe za negospodarstvo.

Pri vseh teh aktih, tudi pri tistih, ki sicer so sklepi vlade, ne gre za izvršilne predpise, torej predpise, izdane za izvrševanje zakona. To je - kolikor se ti akti nanašajo na plače delavcev v javnem šolstvu - razvidno tudi iz določb 3. člena zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92). Določba prvega odstavka tega člena, po kateri se kot osnova za določitev plač uporabi izhodiščna plača, dogovorjena s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, ki jo ugotovi vlada, namreč vsekakor ne pomeni, da bi bila vlada na podlagi zakona pooblaščena izhodiščno plačo določati drugače, kot jo za to pooblašča kolektivna pogodba. Le na podlagi morebitnega takega zakonskega pooblastila izdani vladni sklep o določitvi izhodiščne plače bi imel naravo državnega predpisa - besede "ki jo ugotovi vlada" v 1. odstavku 3. člena pa niso nikakršno zakonsko pooblastilo vladi za odstopanje od kolektivne pogodbe. Takšno pooblastilo je implicitno vsebovano le v drugem odstavku 3. člena, kjer je določeno: "Izhodiščna mesečna plača iz prejšnjega odstavka ne sme biti nižja od izhodiščne mesečne plače v drugih negospodarskih dejavnostih in v državnih organih." Le v primeru, če bi po kolektivni pogodbi določena plača bila nižja od izhodiščine plače "v drugih negospodarskih dejavnostih in v državnih organih", bi bila na podlagi te zakonske določbe vlada pooblaščena (oziroma celo dolžna) s predpisom določiti tudi tem negospodarskim dejavnostim enako izhodiščno plačo. V tu obravnavani zadevi izpodbijani akti očitno niso taki vladni izvršilni predpisi po zakonskem pooblastilu, ampak ugotovitveni akti podpisnikov kolektivne pogodbe (samo delodajalca ali celo skupaj delodajalca in predstavnika delojemalcev), izdani pri izvrševanju kolektivne pogodbe, zato ustavno sodišče za presojo njihove zakonitosti ni pristojno in je bilo treba postopek ustaviti.

Akte z naravo državnega izvršilnega predpisa je vlada pri izvrševanju svojega zakonskega pooblastila iz 3. člena prej omenjenega zakona sprejela šele februarja letos, ko je tudi učiteljem priznala enake izhodiščne plače kot uradnikom (tako kot ji to nalaga omenjeni zakon) - s temi sklepi pa so sindikati soglašali in jih ne izpodbijajo. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave ob uporabi prve alinee drugega odstavka 25. člena zakona o postopku pred ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i kdr. Peter Jambrek