21. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 6. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 571/2002 z dne 5. 2. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1547/2001 z dne 10. 4. 2002, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 465-01-3/01 z dne 3. 8. 2001 in s sklepom Upravne enote Kranj št. 464-2/80-04/MJ z dne 22. 6. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnikova (sedaj pokojna) mati je pri Upravni enoti Kranj vložila zahtevo za izrek ničnosti odločbe Sekretariata za občo upravo Občine Kranj št. 464-2/1980 z dne 18. 5. 1983, s katero je ta organ zavrnil njen zahtevek za odpravo razlastitvene odločbe istega organa št. 464-2/1980 z dne 26. 8. 1980. Trditev o ničnosti je utemeljevala z navedbo, da je med njo in razlastitveno upravičenko, zaradi njene zahteve po vrnitvi zemljišč, prišlo do spora o premoženjskih razmerjih, zaradi česar bi o tem na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZRPPN moralo odločati sodišče. Ker je o zadevi odločal upravni organ, naj bi šlo za ničnostni razlog iz 1. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – ZUP). Zahteva za izrek ničnosti odločbe je bila na prvi stopnji upravnega odločanja zaradi nepristojnosti za odločanje zavržena. Ministrstvo za okolje in prostor je tak sklep odpravilo in samo odločilo o zahtevi tako, da jo je zavrnilo. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo, ki jo je zoper tako odločitev drugostopnega upravnega organa vložila pritožnikova mati, zavrnjena pa je bila tudi njena pritožba na Vrhovno sodišče.

2.Pritožnik navaja, da sta bili s sodnima odločbama kršeni pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravica do poštenega sojenja (23. člen Ustave). Navaja, da njegova pravna prednica od sodišč ni dobila odgovorov na vsa relevantna vprašanja, ki jih je v postopku postavila. Pri tem zatrjuje, da Vrhovno sodišče ni pojasnilo, zakaj niso pravilni razlogi, s katerimi je utemeljevala trditev, da je šlo pri odločanju prvostopnega organa o zavrnitvi zahteve za odpravo razlastitvene odločbe za zadevo iz sodne pristojnosti. V okviru te trditve se pritožnik sklicuje na Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – v nadaljevanju ZSZ) in na nekatere druge določbe ZRPPN, ki naj bi potrjevale stališče, da je šlo pri njegovi materi za zadevo, o kateri bi moralo odločati sodišče, zaradi česar naj bi bila zahteva za izrek ničnosti odločbe utemeljena. Meni, da je določba drugega odstavka 26. člena ZRPPN uporabljiva le za primere, ko med strankami v upravnem postopku ni spora o odpravi razlastitvene odločbe. Pravica do poštenega sojenja naj bi bila kršena zato, ker je o spornih razmerjih med razlastitveno upravičenko in prejšnjo lastnico (v postopku odprave razlastitvene odločbe) odločal isti organ, kot je sicer odločal o razlastitvi sami. Pritožnik upravnima organoma in obema sodiščema očita, da niso dovolj zaščitili interesov njegove matere.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Ustavno sodišče zato ni preizkušalo pritožnikovih navedb, s katerimi utemeljuje trditve, da so izpodbijane sodne odločbe nepravilne in nezakonite. Pri preizkusu ustavne pritožbe se je v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) omejilo na vprašanje, ali so bile z izpodbijanimi akti pritožniku kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Predmet preizkusa te ustavne pritožbe so lahko le navedbe, ki se nanašajo na postopek, v katerem se je odločalo o zahtevku za izrek ničnosti odločbe, s katero je bil zavrnjen zahtevek pritožnikove matere za odpravo razlastitvene odločbe. Pritožnik trditev o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave konkretizira le v delu, ki se nanaša na sodbo Vrhovnega sodišča. Temu očita, da ni odgovorilo na trditev, da je šlo med njegovo materjo in razlastitveno upravičenko za spor o pravici do vrnitve razlaščene nepremičnine, s tem pa za spor o premoženjski pravici, o čemer naj bi bilo pristojno odločati sodišče. Ta očitek ne drži. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je šlo pri odločbi, katere ničnost je uveljavljala pritožnikova mati, za zadevo, kjer se je odločalo na podlagi drugega odstavka 26. člena ZRPPN o tem, ali so izpolnjeni pogoji za odpravo razlastitvene odločbe. Pojasnilo je tudi, da spor o tem, ali so ti pogoji izpolnjeni, še ne pomeni, da gre za spor o premoženjskopravnih razmerjih, s čimer je pritožnikova mati sicer utemeljevala trditve, da bi odločba, katere ničnost se zahteva, morala biti izdana v sodnem postopku. Pritožnikovi materi pa je tudi odgovorilo, zakaj ureditev v ZSZ ne vpliva na pravilnost odločitve upravnega organa in sodišča. Ker je Vrhovno sodišče odgovorilo na bistvene ugovore matere pritožnika, mu zato ni mogoče očitati kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Kršitev pravice iz 23. člena Ustave pritožnik utemeljuje z navedbo, da je bilo odločanje pristransko, ker je o zahtevi o odpravi razlastitvene odločbe odločal isti organ, ki je to odločbo izdal. S tem tudi pri tej kršitvi ponavlja stališče, ki ga je uveljavljala njegova mati v upravnem in sodnem postopku, za katerega pa je Vrhovno sodišče pojasnilo, zakaj ni pravilno. Zgolj s ponavljanjem tega stališča v ustavni pritožbi ne more utemeljiti trditve o kršitvi pravice iz 23. člena Ustave. Tudi sicer se ta očitek neposredno ne nanaša na postopek, v katerem se je odločalo o ničnosti upravne odločbe. Ustavno sodišče pa se ni moglo opredeliti do pavšalnih navedb pritožnika, da upravna organa in sodišči niso dovolj zaščitili interesov njegove matere, ker teh trditev pritožnik z ničemer ni utemeljil.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Opomba:

[1]Upravni organ je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da je razlastitvena upravičenka v zakonitem roku pričela oziroma nadaljevala z drugimi deli na razlaščenem zemljišču, zaradi česar ni šlo za primer iz drugega odstavka 26. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 5/80 in nasl. – v nadaljevanju ZRPPN), ko je lahko razlaščenec zahteval odpravo razlastitvene odločbe.