Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Ker navaja toženec v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati.
Takšno, nekritično vlaganje istovrstnih predlogov, neposredno pred izvedbo razpisanega naroka, zavlačuje in otežuje postopek. Sodišče je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku, a najbolj učinkovito sredstvo je v rokah sodišča prve stopnje. To lahko predlog zavrže tudi sámo.
Predlog se zavrže.
1.Pred Okrajnim sodiščem v Radovljici poteka spor zaradi motenja posesti.
2.Toženec je ponovno podal predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da mu sodišče ne verjame, čeprav je vseskozi resnicoljuben. Meni, da so njegove trditve brez teže in dokazi brez vrednosti ter izpostavlja, da je sodišče celó preverjalo upravičenost izdaje zdravniškega spričevala. Zatrjuje, da sodišče ne želi preložiti naroka, čeprav so za to utemeljeni razlogi, prav tako ne izvede predlaganih dokazov. Prepričan je, da ne more učinkovito braniti svojih pravic in da je podan dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov tega sodišča.
3.Tožniki predlogu nasprotujejo. Opozarjajo, da je predlog skoraj identičen prejšnjemu, ki ga je Vrhovno sodišče že zavrnilo. Opisujejo potek postopka in tožencu očitajo zavlačevanje. Sprašujejo se, kolikokrat lahko toženec s predlogom za delegacijo še doseže preložitev naroka. Vrhovno sodišče pozivajo, da se do tega vprašanja opredeli.
4.Predlog ni dovoljen.
5.Toženec je v tem postopku pred približno pol leta že vložil predlog za delegacijo, ki ga je Vrhovno sodišče s sklepom I R 54/2025, z dne 7. 5. 2025, zavrnilo. Čeprav tokrat predlog ni povsem identičen, je v bistvenih pravnih prvinah enak prejšnjemu - iz njega izhaja nezadovoljstvo z delom pristojnega sodišča. Da to ni razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti, mu je Vrhovno sodišče pojasnilo že ob odločanju o prvem predlogu. Na to ga je opozorilo tudi s sklepoma I R 135/2025 in I R 136/2025, oba z dne 3. 9. 2025, ko je presojalo predloga, ki ju je toženec podal v drugih zadevah. Vrhovno sodišče je torej nedavno ponovilo že zavzeto stališče, a je toženec navkljub temu vnovič podal predlog s smiselno enako vsebino.
6.Ker navaja toženec v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati, temveč je treba njegov predlog zavreči (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).
7.Vrhovno sodišče ob tem ugotavlja, da v obravnavani zadevi narok v motenjskem sporu, v katerem je načelo hitrosti še posebej podarjeno, sploh še ni bil izveden. Narok, ki je bil razpisan trikrat, je bil vsakič preklican oziroma preložen iz razlogov na strani toženca; dvakrat zaradi odločanja o predlogu za prenos pristojnosti z istovrstno vsebino. Pri tem iz podatkov spisa izhaja, da je bil narok nazadnje razpisan za 23. 10. 2025, vabilo je bilo toženčevemu pooblaščencu vročeno 9. 9. 2025 (l. št. 114). Pooblaščenec je šele 16. 10. 2025 predlagal preložitev naroka zaradi razpisanih obravnav v drugih zadevah (l. št. 127). Ker s predlogom ni bil uspešen, o čemer ga je pristojno sodišče obvestilo 20. 10. 2025 (l. št. 141), je pooblaščenec še istega dne vložil obravnavani predlog za prenos pristojnosti (l. št. 142).
8.Tožnikom, ki so vsebinski obravnavi vnovičnega predloga nasprotovali, Vrhovno sodišče sicer pritrjuje, da takšno, nekritično vlaganje istovrstnih predlogov, neposredno pred izvedbo razpisanega naroka, zavlačuje in otežuje postopek. Sodišče je dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku (11. člen ZPP). A najbolj učinkovito (tudi hitro) sredstvo je v rokah sodišča prve stopnje. To lahko predlog, ki celo presega dejanski stan zlorabe pravice, marveč predstavlja že šikanozno ravnanje, zavrže tudi samo. Morebitno naslednje tovrstno toženčevo ravnanje pa lahko tudi huje sankcionira. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZPP lahko sodišče ob zlorabi pravic izreče denarno kazen do 1.300 EUR.