Jedro

Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje že ustavilo izvršbo na premičnine, zato je potrebno vlogo novega upnika obravnavati kot zahtevo, da sodišče odloči o vračilu zarubljenih stvari glede na že ustavljeno izvršbo na premičnine.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršilni postopek. Ugotovilo je, da je upnik po izdaji sklepa o izvršbi umaknil predlog za izvršbo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da novi upnik ni umaknil predloga za izvršbo, pač pa je predlagal zgolj ustavitev izvršbe, hkrati pa tudi predlagal, da izvršitelj dolžnici vrne zarubljene stvari. Zato so pogoji zgolj za ustavitev izvršbe, torej dejanj izterjevanja, ne tudi za ustavitev izvršilnega postopka, saj bo znotraj tega potrebno razveljaviti opravljena izvršilna dejanja in odločiti o vrnitvi stvari prvi dolžnici. Za nadaljnje zadrževanje stvari pri prvotnem upniku ni več podlage, ker dolg ne obstaja več.

3. Prvotni upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da dolžnika glede na njune dosedanje navedbe nimata izkazanega interesa za vračilo stvari in posledično za vlaganje pritožbe. Dolžnica kakor tudi tretji so tekom postopka zatrjevali, da zarubljene stvari niso v lasti dolžnice.

4. Dolžnika sta podala še obrazloženo vlogo, kot odgovor na navedbe novega upnika. Ker ta po ZPP ni predviden, ga sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Dolžnika utemeljeno navajata, da upnik ni umaknil predloga za izvršbo, pač pa je predlagal zgolj ustavitev izvršbe (smiselno samo na premičnine1) in kar je bistveno, predlagal je še vračilo zarubljenih stvari prvi dolžnici. Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje že ustavilo izvršbo na premičnine s sklepom z dne 13. 11. 2019, zato je potrebno vlogo novega upnika z dne 17. 12. 2020 obravnavati kot zahtevo, da sodišče odloči o vračilu zarubljenih stvari glede na že ustavljeno izvršbo na premičnine. Drugi odstavek 76. člena ZIZ določa, da kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.

7. Ali dolg ne obstaja več, kot navajata dolžnika, lahko ta dokazujeta v okviru ugovora po izteku roka, sicer je na upniku, da izrecno umakne predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi dolžnikov, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje odloči o vračilu zarubljenih stvari, o čemer bi moralo biti odločeno že v sklepu o ustavitvi izvršbe na premičnine z dne 13. 11. 2019. Pri upniku lahko preveri, ali sploh še vztraja pri predlogu za izvršbo glede na trditve dolžnikov, da dolg ne obstaja več.

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Še vedno je v teku izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet prve dolžnice.