Jedro

Pri določitvi višine preživnine ni odločilen zaslužek, ampak zmožnost pridobivanja dohodka. Preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca so sedaj bistveno boljše, ker nima več preživninske obveznosti do dveh otrok iz prejšnje zveze. Na dobre pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca kaže tudi njegov življenjski slog.

Razmerje med prihodki staršev predlagatelja ni odločilno za določitev višine preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zvišalo preživnino, ki jo je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za preživljanje predlagatelja, na znesek 250,00 EUR mesečno od 1. 3. 2020 dalje (I. točka sklepa). Za obdobje od 26. 2. 2020 do 1. 12. 2020 je prvo sodišče naložilo nasprotnemu udeležencu, da plača predlagateljevi materi iz naslova preživnine še 1.082,07 EUR (II. točka sklepa). Zvišano preživnino je nasprotni udeleženec dolžan plačevati na račun predlagateljeve zakonite zastopnice od 1. 12. 2020 naprej, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, ter v valoriziranih zneskih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin (III. točka sklepa). V preostalem delu je prvo sodišče zavrnilo predlog ter odločilo, da udeleženca nosita svoje stroške postopka (IV. in V. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrne predlog za zvišanje preživnine, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Iz pritožbe izhaja, da nasprotni udeleženec ne izpodbija sklepa prvega sodišča v zavrnilnem delu (IV. točka). V pritožbi navaja, da je veliko stroškov, ki so nepotrebni in predstavljajo luksuz. Najbolj moteče je, da predlagatelj ni predložil nobenih listinskih dokazil o višini stroškov. Pričakovati je bilo, da bi predložil račune za navedene stroške. Tak dokaz je predlagatelj tudi predlagal. Tudi nasprotni udeleženec je predlagal sodišču, da pozove predlagatelja k predložitvi računov za stroške. Sodišče ni izvedlo teh dokazov in se je oprlo le na izpoved matere predlagatelja ter na svoje razmišljanje. Iz računov bi bilo matematično jasno, da stroški predlagatelja ne morejo doseči zneska 625,00 EUR, ki ga je na pamet izračunalo prvo sodišče. Sodišče je napačno ovrednotilo tudi premoženjske in dohodkovne zmožnosti staršev. Glede matere sodišče ni izvedlo preprostega izračuna njenih premoženjskih zmožnosti. Na mesečni ravni mati prejema okroglih 2.300,00 EUR. Nasprotni udeleženec je svoje premoženjsko stanje opisal v svoji izpovedbi. V delu stanovanjske hiše res prebiva nečak, ki pa plačuje le stroške tega dela stanovanjske hiše. Stroške dela hiše, kjer prebiva sam, pa mora plačevati nasprotni udeleženec. Občasno še kaj dela, vendar zasluži le za sproti. Prvo sodišče je napačno presojalo bilanco stanja podjetja nasprotnega udeleženca. Sodišče ni upoštevalo znatnega poslabšanja plačilne sposobnosti nasprotnega udeleženca in zdravstvenih razmer na njegovi strani v letu 2006 in danes. Glede na potrebe otroka ter preživninske sposobnosti staršev bi nasprotni udeleženec lahko plačeval približno 140,00 EUR. Ker je znesek potreb predlagatelja previsok in nedokazan, je preživnina, ki jo plačuje nasprotni udeleženec, primerna.

3. Predlagatelj ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da so se po predhodni določitvi preživnine (sklep N 130/2006 z dne 12. 6. 2006) bistveno spremenile okoliščine v pomenu prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika, zaradi česar je podana podlaga za zvišanje preživnine. Razlogi izpodbijanega sklepa o spremenjenih razmerah so podrobni, skladni in prepričljivi ter jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot pravilne. Nasprotni udeleženec v pritožbi graja ugotovitve prvega sodišča o potrebnih stroških za kritje posameznih potreb predlagatelja, pri čemer je njegova kritika splošna, saj ne podaja nobenih konkretiziranih trditev o izdatkih, ki so tvorili podlago za določitev preživnine. Nasprotni udeleženec zgolj na splošni ravni zavrača ugotovitve prvega sodišča o odločilnih okoliščinah, saj sploh ne pojasni, katere posamezne predlagateljeve potrebe niso pravilno ovrednotene (tudi ne pove, kateri stroški naj bi bili nepotrebni in so po njegovem mnenju luksuzne narave). Takšne pritožbene navedbe ne terjajo obrazloženega odgovora pritožbenega sodišča. 6. Nasprotni udeleženec neutemeljeno očita prvemu sodišču, da bi moralo izvesti listinske dokaze o višini stroškov oziroma, da bi moralo pozvati predlagatelja, da predloži račune za zatrjevane stroške. Tudi ta kritika je posplošena, saj nasprotni udeleženec ne obrazloži, na katere stroške pri tem meri. Ne glede na to pritožbeno sodišče poudarja, da ZPP ne pozna formalnih dokaznih pravil, ki bi sodišču narekovala vrsto dokaza, ki ga je treba izvesti za dokazovanje določenega dejstva in tudi ne opredeljuje dokazne moči posameznega dokaznega sredstva. Zato je zmotno smiselno izraženo stališče nasprotnega udeleženca, da bi lahko predlagatelj dokazoval višino stroškov le z računi za te izdatke. Prvo sodišče je ugotavljalo višino stroškov predlagatelja na podlagi izpovedbe njegove matere, katero je kritično ocenjevalo v skladu z 8. členom ZPP ter glede na izkustveno znana dejstva o stroških preživljanja otrok ter javno dostopne podatke na spletu. Prvo sodišče je analitično presojalo posamezne otrokove potrebe, upoštevajoč tudi njegovo starost ter splošno znana dejstva o okvirnih cenah posameznih dobrin in storitev. Na podlagi tega je podalo realno vrednotno oceno pravno pomembnih okoliščin, ki se nanašajo na predlagateljeve potrebe, kar je zadoščalo za odločitev o spremembi preživnine, saj pri tem ne gre za matematični izračun višine posameznih izdatkov.

7. Nasprotni udeleženec neutemeljeno graja tudi presojo preživninskih zmožnosti predlagateljevih staršev. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo materine prejemke (višino plače, višino sejnine ter prejemka iz naslova najemnin za dve stanovanji - slednje najmanj 600,00 EUR mesečno, kot smiselno izhaja iz 17. točke obrazložitve), zato je zgrešen pritožbeni očitek, da prvo sodišče ni ugotovilo celotnih materinih prejemkov. Pravilno so bile ugotovljene tudi preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca. Slednji je izpovedal, da njegov nečak, ki biva v hiši nasprotnega udeleženca, plačuje vse stroške bivanja v hiši, zato je neupoštevno (in tudi neizkazano) pritožbeno zatrjevanje, da nečak plačuje le „svoj“ del stroškov bivanja, preostali del teh stroškov pa naj bi plačeval nasprotni udeleženec. Prvo sodišče je ugotovilo, da nasprotni udeleženec še vedno dela in je zato zmožen opravljati svoje delo ter pridobivati zaslužek (kljub določenim zdravstvenim težavam, ki pa niso takšne narave, da bi bila njegova delovna zmožnost pomembno zmanjšana), pri čemer se je dolžan potruditi, da opravlja tudi dodatno delo, kolikor je (bo) to potrebno za izpolnjevanje preživninske obveznosti. Pri določitvi višine preživnine ni odločilen zaslužek nasprotnega udeleženca, ki ga zatrjuje, ampak njegova zmožnost pridobivanja dohodka. Pri oceni preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca je prvo sodišče upoštevalo, da je bil čisti poslovni izid njegove gospodarske družbe negativen, zato je pritožbena kritika v tem delu protispisna. Preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca so sedaj bistveno boljše, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče, saj nima več preživninske obveznosti do dveh otrok iz prejšnje zveze. Na dobre pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca navsezadnje kaže tudi njegov življenjski slog.

8. Razmerje med prihodki staršev predlagatelja ni odločilno za določitev višine preživnine. Pri porazdelitvi bremena preživljanja je treba upoštevati, da je predlagatelj zaupan materi v varstvo in vzgojo, razen tega pa ima nasprotni udeleženec s predlagateljem (kot je to razbrati iz izvedenih dokazov oziroma podatkov spisa) precej redke stike. Skrb za predlagateljev uspešen razvoj je tako v pretežni meri na materi. Zvišani znesek preživnine je zato ustrezen glede na vse pravno pomembne okoliščine, pri tem pa lastno preživljanje nasprotnega udeleženca ne bo ogroženo.

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).