Jedro

Ker pritožnik v postopku na prvi stopnji ni izkazoval interesa za táko delitev nepremičnin, ki bi ohranila obstoječi dostop do njegove nepremičnine, in so bile navedbe v tej smeri prvič podane v pritožbi, ne da bi pritožnik navedel upravičene razloge za njihovo navajanje šele v tej fazi postopka, ne morejo vplivati na presojo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.

Ker v postopku na prvi stopnji ni bila ugotovljena spremenjena vrednost spornega predmeta po postopku, predvidenem v 24. členu ZST, je podlaga za odmero sodne takse za pritožbo lahko le vrednost, navedena v predlogu.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 6. 3. 2012 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 17. 5. 2012 se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru predlagatelja zoper plačilni nalog opr. št. N 13/2004 z dne 23. 4. 2012 ugodi in se plačilni nalog spremeni tako, da je predlagatelj dolžan plačati sodno takso za pritožbo v znesku 79,30 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom odločilo, da se premoženje, ki je v solasti predlagatelja do 7/8 in nasprotnega udeleženca do 1/8 razdruži tako, da (1) traktor IMP tip 539, reg. št. ..., letnik 1988 prejme v last predlagatelj, nasprotnemu udeležencu pa je v 15 dneh dolžan plačati 84,03 EUR, (2) nepremičnine parc. št. 1152, 101/5, 101/6, 407/2, 597/68, 597/69, 597/123, 597/124, 597/350, 597/351 vse k.o. X pa tako, da predlagatelju pripadejo v izključno last in posest vse navedene nepremičnine razen parc. št. 101/5 k.o. X, ta pa pripade nasprotnemu predlagatelju s tem, da je dolžan predlagatelju v 15 dneh plačati 11,36 EUR. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Z drugim izpodbijanim sklepom je bil zavrnjen ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 3.171,42 EUR.

3. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper prvi izpodbijani sklep uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Trdi, da sodišče pri odločitvi ni v zadostni meri upoštevalo drugega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), po katerem mora odločiti tako, da dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Sam je ves čas zatrjeval oziroma dokazoval interes za pravno ureditev poti, ki vodi z javne ceste prek prvotne parc. št. 101/1 (sedaj 101/6) k.o. X. in prek parc. št. 101/2 do njegove parc. št. 101/3. Nesporno je bilo ugotovljeno, da ta pot v naravi obstaja in da jo nasprotni udeleženec dnevno že več kot deset let uporablja, vendar predlagatelj "ni hotel slišati" za njegov predlog, da bi se služnost poti uredila s poravnavo v tem postopku. Nasprotni udeleženec se zaveda, da bi bilo za tak način ureditve potrebno soglasje nepravdnih strank, ne more pa se sprijazniti z dejstvom, da je sodišče zdaj del te poti dodelilo v izključno last predlagatelju. Če se je že odločilo opraviti delitev solastnih nepremičnin s parcelacijo parc. št. 101/1 k.o. X, bi bilo v skladu s SPZ, če bi del zemljišča parc. št. 101/6 k.o. X, ki je v zemljiškem katastru označen kot pot, dobil svojo parcelno številko in ostal v solasti ali skupni lasti pravdnih strank. Nadalje se ne strinja s tem, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da je na parc. št. 597/68 vodno zajetje, kar je izrecno izpostavil v svojih pripombah na cenitveno poročilo. To dejstvo je razvidno tudi iz javnih podatkov na prostorskem portalu GURS. Prav pri navedeni nepremičnini vrednost, ki jo je ugotovil izvedenec (4.747,87 EUR) močno odstopa od vrednosti na portalu (6.078 EUR in 3.860 EUR objekt vodnega zajetja). Ne gre toliko za vrednost "mrtvega kapitala", kot za dejstvo, da pravica do koriščenja vode predstavlja vir bodočega dohodka. Na to je nasprotni udeleženec opozoril in predlagal določeno nadomestilo v primeru izgube te koristi. Nasprotni udeleženec predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. V pritožbi zoper drugi izpodbijani sklep nasprotni udeleženec uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST). Trdi, da izvedenčeve ugotovitve o vrednosti premoženja ne vplivajo avtomatično na vrednost, odločilno za odmero sodne takse. Ker v danem primeru ni podan nobeden od pogojev, pod katerimi se v skladu s 25. členom ZST spremeni vrednost spora, odločilna za odmero takse, ni bilo podlage za upoštevanje izvedenčevih ugotovitev o vrednosti premoženja. Če bi sodišče menilo, da je bila vrednost ocenjena prenizko, bi moralo postopati po 24. členu ter drugem in sedmem odstavku 25. člena ZST. Pritožnik predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in sodno takso odmeri od vrednosti predmeta, opredeljene v predlogu, podrejeno pa, naj ga razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo zoper sklep o delitvi stvari predlaga njeno zavrnitev. Na pritožbo zoper sklep v zvezi s taksno obveznostjo ni odgovoril. 6. Pritožba zoper sklep v zvezi s sodno takso je utemeljena, pritožba zoper sklep o delitvi stvari pa ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep o delitvi solastnine

7. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, v skladu z drugim odstavkom 70. člena SPZ o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. V skladu s 125. členom ZNP sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.

8. Z navedbami, da je v postopku na prvi stopnji zatrjeval interes za pravno ureditev poti, ki vodi z javne ceste, prek prvotne parc. št. 101/1 (sedaj 101/6) k.o. X in prek parc. št. 101/2 do njegove parc. št. 101/3, pritožnik ne more vnesti dvoma v pravilnost izpodbijane odločitve. V okviru iskanja sporazumne rešitve glede delitve solastnega premoženja sta se udeleženca v postopku pred sodiščem prve stopnje izrekala tudi glede navedene poti. Ko se je pokazalo, da se je možnost sporazumne rešitve izjalovila, je predlagatelj ponudil dve možnosti za razdelitev v naravi, tj. delitev parc. št. 101/1 ali dodelitev parc. št. 407/2 k.o. X nasprotnemu udeležencu z doplačilom razlike do višine vrednosti njegovega solastninskega deleža. Ko nasprotni udeleženec druge možnosti ni sprejel, o prvem predlogu pa se ni izjavil, je bila izvedena parcelacija parc. št. 101/1. Nasprotni udeleženec se o parcelaciji navedene nepremičnine do konca postopka ni izjavil. Navedeno utemeljuje sklep, da pritožbene navedbe, da je v postopku na prvi stopnji izkazoval interes za táko delitev nepremičnin, ki bi ohranila obstoječi dostop do njegove nepremičnine parc. št. 101/3 k.o. X., nimajo podlage v podatkih spisa. Ker so bile prvič podane v pritožbi, ne da bi pritožnik navedel upravičene razloge za njihovo navajanje šele v tej fazi postopka, ne morejo vplivati na presojo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (337. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP(1)).

9. Zaradi opustitve določitve služnosti prek novonastale parc. št. 101/6, ki je z izpodbijanim sklepom postala izključna last predlagatelja, pa ni bila kršena niti določba 125. člena ZNP. Pritožnik v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval, da zaradi opravljene delitve ne more ali delno ne more uporabljati dodeljene stvari brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, kar je predpostavka za določitev služnosti v postopku za razdelitev solastnine. Poleg tega je že iz njegovih navedb razvidno, da je del poti do parc. št. 101/3 v lasti nasprotnega udeleženca, že pred tem nepravdnim postopkom, tekel prek nepremičnine v izključni lasti predlagatelja.

10. Do drugačne odločitve v zadevi ne morejo privesti niti pritožbene navedbe v zvezi z nepremičnino parc. št. 597/68 k. o. X. V pripombah na cenitveno poročilo je nasprotni udeleženec navedel, da "ne more[...] odstopiti od nadomestila za koriščenje vode na parceli št. 597/68 in 597/69". To nadomestilo je bilo kasneje predmet izjav obeh udeležencev v okviru dogovarjanj o sporazumni razdelitvi solastnih stvari. Drugih navedb v zvezi s tem nasprotni udeleženec v postopku na prvi stopnji ni podal. 11. S podanimi navedbami pritožnik ni vzpostavil dvoma v ocenjeno vrednost nepremičnine parc. št. 597/68, ki je bila podlaga izpodbijanemu sklepu. Da bi bila vrednost nepremičnine kot take ocenjena prenizko, nasprotni udeleženec sploh ni zatrjeval, za ovrednotenje vodnega zajetja pa ni navedel nobenih okoliščin, ki bi to omogočale. Nenazadnje je šele v pritožbi prvič navedel, da gre za vodno zajetje. V postopku na prvi stopnji je omenil le pravico koriščenja vode, ne da bi pojasnil njeno podlago in druge okoliščine, ki bi omogočile njeno ovrednotenje.

12. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi v zvezi s sklepom o delitvi solastnine niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi zoper sklep glede taksne obveznosti

13. Pritožnikov očitek o zmotnem upoštevanju izvedenčeve ugotovitve o vrednosti premoženja, ki je predmet delitvenega postopka, je utemeljen.

14. Glede na 39. člen veljavnega Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) se takse v postopkih, ki so začeli teči pred njegovo uveljavitvijo (tj. 1. 10. 2008), in do pravnomočnega zaključka tega postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Po prvem odstavku 25. člena prej veljavnega ZST prvotna vrednost ostane podlaga za plačilo takse kljub temu, da se vrednost med postopkom spremeni, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno. Kot podlaga za plačilo takse se vzame nova vrednost le, če je ugotovljena v skladu s 24. členom ZST, tj. da sodišče v primeru utemeljenega suma, da je stranka vrednost predmeta ocenila prenizko, s sklepom določi pravo vrednost (drugi odstavek 25. člena ZST). Druge določbe 25. člena ZST se nanašajo na položaj, ko se spremeni vrednost zaradi spremembe ali delne rešitve zahtevka, oziroma na postopek s pravnimi sredstvi.

15. Pritožnik je utemeljeno opozoril, da v obravnavanem primeru vrednost spora ni bila spremenjena po postopku, predvidenem v 24. členu ZST. V obrazložitvi sklepa, s katerim je bilo odločeno o predlogu za delitev stvari, je bila višina sodne takse za sklep in s tem višina skupnih stroškov ugotovljena na podlagi vrednosti, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, vendar taka ugotovitev ne predstavlja odločitve v skladu s 24. členom ZST.(2) Podlago za odmero sodne takse lahko zato predstavlja le vrednost, ki jo je navedel, predlagatelj, tj. 3.000.000 SIT, kar po sedanji valuti znaša 12.518,78 EUR.

16. V primeru delnega izpodbijanja odločbe s pravnim sredstvom se kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo vzame le vrednost izpodbijanega dela (četrti odstavek 25. člena ZST). Iz pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca izhaja, da se pritožba nanaša na odločitev v okviru njegovega solastninskega deleža.(3) Podlaga za odmero sodne takse je tako 1/8 opredeljene vrednosti spora, tj. 1.564,85 EUR. Ob vrednosti točke 0,0793 EUR znaša taksa po prvem in tretjem odstavku tarifne številke 122 x 500 točk, tj. 79,30 EUR.

17. Po ugotovitvi, da je očitek zmotne uporabe določb ZST utemeljen, je pritožbeno sodišče pritožbi zoper drugi izpodbijani sklep ugodilo in ga spremenilo tako, da se ugovoru nasprotnega udeleženca zoper plačilni nalog ugodi in se plačilni nalog spremeni tako, da je nasprotni udeleženec dolžan plačati sodno takso za pritožbo v znesku 79,30 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Sodna praksa zavzema stališče, da so določbe o časovni omejenosti podajanja novih navedb upoštevne tudi v predlagalnih nepravdnih postopkih, med katere sodi postopek za razdelitev solastne stvari. Tako npr. sklep II Ips 90/2012 z dne 24. 5. 2012 in v njej navedene sodne odločbe.

(2) Prim. sklep VS RS II Ips 131/1993 z dne 3. 3. 1993. (3) Prim. sklep VS RS II Ips 460/1992 z dne 3. 3. 1993.