Jedro

Predlagatelj nujne poti je tisti, ki mora način prehoda prilagoditi razpoložljivi poti in ne obratno.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj je dolžan prvi nasprotni udeleženki povrniti 269,90 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v 15-ih dneh od prejema te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog predlagatelja za določitev nujne poti z dne 6.11.2013 zavrnilo ter mu naložilo, da prvi nasprotni udeleženki povrne 462,50 EUR stroškov postopka, v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede stroškov začasnega zastopnika drugega nasprotnega udeleženca in tretje nasprotne udeleženke pa bo odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep se je predlagatelj pritožil. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep tako spremeni, da se predlogu za določitev nujne poti ugodi, le podrejeno sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Sklep je nezakonit in nepravilen. Ne drži, da ni izpolnjen pogoj, da nepremičnina predlagatelja nima za redno rabo potrebne zveze z javno potjo. Pojma redne rabe gospodujoče nepremičnine sodišče ni pravilno ugotovilo in tudi ni pravilno tolmačilo. Napačen je zaključek, da je do nepremičnine predlagatelja na parc. št. 2321/0 k.o. H. možen in zadosten dostop z vozilom, ki omogoča spravilo kmetijske mehanizacije, strojev in kmetijskih pridelkov preko predlagatelju solastne parcele *70/1, saj vozilo APE 50 ne zadošča za redno rabo. Predlagatelju sodišče ni omogočilo, da prouči dopolnitev izvedenskega mnenja Z.S. z dne 18.4.2016, ki ga je predlagatelj prejel ob zaslišanju izvedenca na zadnjem naroku 22.4.2014 in se o njem izjavi. Takšna dopolnitev zanj predstavlja novost in presenečenje. Ni vedel, da je dopolnitev naročena, vozil v dopolnitvi ni poznal. V prvem mnenju pa je izvedenec podal le ugotovitve, da je vožnja skozi ožino možna le z motokultivatorjem s prikolico, ki pa ni primeren za vožnjo kmetijskih pridelkov na daljših razdaljah, sicer pa tudi obračanje motokultivatorja pred objektom predlagatelja ni mogoče. Sodišče predlagatelju ni dalo možnosti, da mnenje prebere, saj je bilo vloženo v spis kar ob poteku zaslišanja izvedenca, kar je razvidno iz zapisnika z navedenega naroka. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Gospodujoča nepremičnina 2321/0 k.o. H. je gospodarsko poslopje, v katerem se nahajata garaža, namenjena spravilu vozil predlagatelja in kmetijskih pripomočkov, kot so večja žaga (ki jo je sodišče videlo ob ogledu), freza, škropilnice, kosilnice, stiskalnik za grozdje, prikolica, kombi, osebno vozilo, ipd. ter shramba, namenjena obdelavi in spravilu kmetijskih pridelkov, ki jih predlagatelj prideluje na svojih kmetijskih zemljiščih v H. in D. (1), to je grozdja, krompirja, koruze, žita, fižola, ipd. in pridelavi vina. Gospodujoča nepremičnina predlagatelja tvori z navedenimi kmetijskimi zemljišči kmetijsko posestno celoto. V preteklosti so lastniki gospodujoče nepremičnine (gre za več stoletij staro hišo v strnjeni kulturno zaščiteni vasi H.) uporabljali pot, ki poteka po zahodnem robu parc. št. *67, predlagatelj je to tudi dokazal v pravdi P 187/2007, vendar z zahtevkom na priposestvovanje ni uspel, zaradi ugovora tožene stranke, da se zadnja 3 leta pot ni uporabljala, kar je vodilo do prenehanja služnosti. Piaggio APE 50 je trikolesnik in ni primerno vozilo za potrebe redne rabe. Ima šibak 50 kubični moped, razvije moč motorja 1,8 kW, to je za uporabo v transportne namene kmetijskih proizvodov iz kmetijskih zemljišč pod vasjo H. in D. neprimerno in ne prevozi vzponov. Ni primerno za prevoze pridelkov in je predlagatelj že med postopkom navedel, da na kmetijskih zemljiščih pridela 2000 kg krompirja, 1500 kg pšenice ter več kot 1500 litrov vina refošk in malvazija. Nujno potrebuje pot, ki bo omogočala prevoz teh pridelkov bodisi s kombi vozilom, bodisi s traktorjem z večjo prikolico. Prestrogo je razlogovanje sodišča, da bo moral predlagatelj iz svojega kombi vozila na javni cesti pretovarjati pridelke na manjše vozilo in jih nato prepeljati skozi ožino do gospodujoče nepremičnine. Treba je upoštevati sodobne prometne razmere, kar vključuje dopustnost neomejenega števila voženj po nujni poti z motornimi vozili (glej sodno prakso, Frantar, cit. delo, stran 454, SPZ s komentarjem, stran 466). Vozilo APE 50 je zastarelo vozilo, ki je primerljivo mopedu in na avtocesto niti ne sme. Predlagatelj je zatrjeval, da potrebuje dostop tudi za uporabo garaže, a se o tem sodišče ni izreklo. Garažo je predlagatelj izdelal za parkiranje vozila, traktorja in shranjevanja drugih kmetijskih pripomočkov, kot so večje žage, škropilnice, kosilnice, prikolice, freze in podobno. To je naredil ob rekonstrukciji nepremičnine, ki je bila izvedena legalno in v dokaz predložil lokacijsko informacijo. Predlagal je tudi svoje zaslišanje. V preteklosti je bil v tem delu objekta hlev. Poudarjal je tudi, da sta prva nasprotna udeleženka in njen tedanji mož g. R. pred izvedbo rekonstrukcije soglašala, da predlagatelj uporablja predlagano nujno pot po zahodnem robu nepremičnine *67/0 za dostop do svojega gospodarskega objekta na parc. št. 2321/0 k.o. H., ter da je predlagateljica pred izvedbo rekonstrukcije podala tudi pisno soglasje z dne 30.5.2015 (v spisu) za postavitev vodovodne in električne napeljave po njej solastnih parcelah 1677/2, 1677/1 in *67 , k.o. H. za potrebe dotičnega gospodarskega poslopje predlagatelja. Prva nasprotna udeleženka si je sedaj premislila in s tem predlagatelja izigrala, saj si je predlagatelj ob soglasju predlagateljice in v prepričanju, da ima urejeno potno povezavo, uredil garažo in shrambo v gospodujočem objektu. Pomemben je tudi razlog, zakaj gospodujoča nepremičnina predlagatelja (gospodarsko poslopje) nima ustreznega dostopa. Razlog temu je arhitekturna zasnova vasi in več stoletij stara hiša gospodujočega gospodarskega objekta, ki se nahaja strnjena med druge stavbe. Po osnovnih prostorskih karakteristikah je bil v preteklosti dostop do predlagateljevega gospodarskega objekta vezan prav na dostopno pot, ki poteka po predlagani trasi nujne poti, kar med strankami ni bilo sporno, saj prva nasprotna udeleženka to dejstvo izrecno priznava, izhaja pa to tudi iz kulturnovarstvenih pogojev Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine z dne 12.2.2001, št. P/V-17/2001, ki jih je v spis predložila prva nasprotna udeleženka. Tudi iz teh razlogov je utemeljen predlog predlagatelja po nujni poti, ki bi potekala po predlagani trasi preko parc. *67/0, saj se sicer onemogoči uporaba gospodujoče nepremičnine, ki je bila zasnovana na tak način, da leži v strnjenem vaškem naselju, že v davni preteklosti, kar pa ni razlog na strani predlagatelja. Pogoje za določitev nujne poti je torej potrebno presojati tudi z vidika prostorske zasnove vasi H.. Predlagatelj druge dovozne poti, kot po predlagani dovozni poti, to je po nepremičnini *67, nima možnosti napraviti. Prilaga odločbo Višjega sodišče v Ljubljani I Cp 763/94, v katerem se je sodišče postavilo na stališče, da je določitev nujne poti upravičena, če nepremičnina - garaža, nima za redno uporabo potrebne potne zveze. Gre za podoben primer, ki ga je potrebno uporabiti tudi v obravnavani zadevi.

3. Predlagatelj meni, da je podana bistvena postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tudi zato, ker sodišče predlagatelja ni zaslišalo ter bi njegovo zaslišanje pripomoglo k ugotavljanju pojma redne rabe gospodujoče nepremičnine. Predlagatelj je med postopkom zatrjeval, da dostop po parc. *70/1 ni primeren in varen, ker se tam nahajajo vrata v kuhinjo lastnika parc. *70/4 in v atelje *70/2. Na ta ugovor sodišče ni odgovorilo.

4. Izvedenec Z.S. je povedal, da je vzvratna vožnja skozi ožino na parc. *70/1 varna le za izkušenega voznika oziroma da je to odvisno od fizičnega stanja voznika. Tudi to dokazuje, da prehod skozi ožino ni primeren niti za vožnjo z vozilom APE 50. Predlagatelj meni, da mora biti prehod skozi ožine varen za vsakega voznika oziroma najmanj za povprečnega voznika, saj se nujna pot določa v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine. Poleg tega tudi ni odveč poudariti, da je predlagatelj oseba v letih (star je 69 let), zato se ne more enačiti z izkušenim voznikom dobrega fizičnega stanja.

5. V zaključku meni, da sodišče ni opravilo testa sorazmernosti in ni ugotavljalo, koliko bi predlagana nujna pot obremenjevala nepremičnino predlagateljice. To je pomembno v tej zadevi, saj po obstoječi trasi že poteka pot v korist nepremičnine nasprotnih udeležencev, poseg v služeče zemljišče bi bil izjemno majhen. Izvedenec I.Z. je ugotovil, da predlagana dostopna pot ne bi znatno ovirala parcele, po kateri že poteka, to je parc. *67/0 k.o. H.. Opozarja tudi, da je le solastnik parc. *70/1.S in delež v naravi predstavlja 30 m² parcele, ki leži pred gospodujočim objektom, kot vse izhaja iz priložene kupoprodajne pogodbe z dne 22.5.2006. Mapno kopijo je že predložil in jo ponovno prilaga. Predlagateljeve trditve glede možnosti dostopa po parc. 70/1 niso bile nasprotujoče, kot to ugotavlja sodišče v izpodbijanem sklepu. Predlagatelj je v predlogu navedel, da ima po parc. 70/1 možnost peš hoje, ne more pa po njej dostopati z vozili, ker je preozka in poteka med hišama, ožina med hišama meri zgolj 170 cm, predlagateljevo vozilo pa meri 235 cm. Predlagatelj je zatrjeval relativen neobstoj poti, to je, da pešpot do svoje nepremičnine ima, trdil pa je, da takšna pot ne zadošča za redno rabo nepremičnine, kar je tudi dokazal. Za tem, ko so nasprotni udeleženci začeli trditi, da je ožina zadostna za vožnjo z manjšimi motornimi vozili, kar naj bi zadoščalo za redno rabo, je predlagatelj svoje navedbe dopolnil tudi s trditvijo, da pot po parc. 70/1 niti ni pravno urejena za vožnje z vozili, kar pa ne pomeni, da so njegove trditve nasprotujoče. Sestavni del pritožbe je tudi strokovno mnenje dr. P.V., sodnega izvedenca za cestni promet, z dne 7.6.2016, ki naj ga pritožbeno sodišče upošteva kot sestavni del pritožbenih trditev.

6. Prva nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Prilaga fotografije. Fotografija št. 1 izkazuje stanje 12.4.2016, pet mesecev po ogledu, s strani izvedenca Z.S., do sporne shrambe na dostopu ni več kovinskih palic in nobenega zidka. Očitno je, da jih je v tla zapičil predlagatelj, da bi izvedencu in sodišču prikazal omejitve. Treba je razumeti, da so nepremičnine locirane v strnjenem delu naselja H., in do njih ni možno dostopati poljubno in z vsemi prevoznimi sredstvi. Predlagatelj si zato ne more privoščiti komoditete, ki jo zahteva.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Načelna dolžnost sodišča je, da izvede predlagane dokaze, vendar sodišče dokaze lahko zavrne, če so za to podani sprejemljivi razlogi. Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev predlaganih dokazov, ki jih ni izvedlo, podalo (zadnji odstavek pod točko 4 razlogov sklepa ter točka 10). Uveljavljana postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana. Pritožnik sodišču očita, da bi ga moralo zaslišati, kot tudi priče, ki jih je navedel. Iz razlogov pritožbe izhaja, da naj bi bilo zato dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Vendar pa konkretnih razlogov pritožba ne poda, pavšalno pove, da bi vedeli povedati o okoliščinah rabe nepremičnin in potrebnosti poti ter o okoliščinah zasnove in uporabe v preteklosti. Zato graja dejanskega stanja iz navedenih razlogov ni utemeljena.

9. Prav tako ni pritrditi pritožniku, da je bila kršena pravica do izjave in podana kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je bila druga dopolnitev mnenja izvedenca Z.S. posredovana udeležencem šele na naroku, ko je bil izvedenec zaslišan. V tem obsegu pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom sklepa, ki je odgovorilo na podobne ugovore predlagatelja, ki jih je podal že med postopkom na prvi stopnji (točka 10).

10. Sodišče prve stopnje je izvedencu cestnoprometne stroke v sklepu naložilo, da upošteva, da predlagatelj nepremičnino potrebuje za spravilo kmetijskih pridelkov, kmetijskih pripomočkov in strojev, ter poda mnenje, ali je skozi ožino na parc. 70/1 med objektoma 70/2 in 70/4, vse k.o. H., možen varen prehod z vozili, ki omogočajo spravilo kmetijskih pridelkov, pripomočkov in strojev, torej za potrebe celotne nepremičnine s parc. št. 2321/0 k.o. H., ter je izvedenec opravil tudi ogled. Tudi iz mnenja izhaja, da je upošteval, da se na predlagateljevi nepremičnini v smeri tega dostopa nahajata tako shramba in garaža. Zato ne drži, da bi sodišče spregledalo, da se na nepremičninah nahaja tudi garaža. Prav tako ni mogoče pritrditi navedbam pritožbe o neustreznosti vozila, na primer Piaggio APE 50, trikolesnik (po ugotovitvah sklepa je na trgu večje število primerljivih vozil), saj je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da mora predlagatelj svoje obratovanje prilagoditi razpoložljivi poti, kot tudi, da naj bi šlo za relativno nizek strošek (razlogi pod točko 9). Tudi ni ugotovljeno, da bi moral biti voznik za upravljanje s takim vozilom po poti prek predlagatelju solastne nepremičnine zelo izkušen (več izkušenj bi zahtevala vožnja s štirikolesnikom – točka 9 sklepa). Pravne teže tudi nimajo navedbe predlagatelja o dogovarjanju s prvo nasprotno udeleženko o uporabi poti na njeni solastni nepremičnini, saj konkreten dogovor, na primer o služnosti, ni sklenjen.

11. Res je, kar pravi pritožba, in je to poudarilo tudi sodišče prve stopnje, da je treba pogoje za določitev nujne poti presojati tudi z vidika prostorske zasnove vasi H., in prav zato, ker ima predlagatelj možnost dostopa po solastni nepremičnini, bo moral način dostopanja in uporabo ustreznih kmetijskih sredstev temu prilagoditi. Neuspešno je tudi posplošeno izpostavljanje, da ima predlagatelj na nepremičnini tudi garažo, za kar potrebuje potno zvezo, ko ne poda nobenega konkretnega očitka. Prav tako ne pojasni, zakaj naj bi bil dostop po njemu solastni nepremičnini nevaren, ko ob tem izpostavi, da se na bližnji nepremičnini nahajajo vrata v kuhinjo oziroma atelje. Tudi ne drži, ko predlagatelj iztrgano iz konteksta povzame ugotovitve izvedenca I.Z., da bi le-ta ugotovil, da predlagana dostopna pot po nepremičninah nasprotnih udeležencev ne bi znatno ovirala uporabe parcele št. *67/0 k.o. H.. Res je izvedenec to zapisal, vendar pa je takoj v nadaljevanju pojasnil, da predlagana površina nujne poti znaša 73 m², kar predstavlja 18,91 % te parcele, da gre za parcele v strnjeni pozidavi, ki so že same po sebi manjše kot pri urbani individualni gradnji ter je lahko onemogočanje stalne posesti sedanjega lastnika na tej parceli znatna ovira. Glede trditev o nakupu deležev v naravi od solastnika, pa je pravno pravilne razloge podalo že sodišče prve stopnje (razlogi pod točko 6).

12. Materialnopravne pogoje za dovolitev nujne poti ureja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v členih 88. in 89. Podani morata biti dve temeljni predpostavki in sicer, da nepremičnina nima potne zveze z javno cesto, torej da ni primerne potne zveze, druga pa je ta, da z njeno ustanovitvijo nastane za gospodujočo nepremičnino večja korist kot znaša škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz navedene materialnopravne podlage, ter opravilo tudi tehtanje (nasprotni razlogi pritožbe ne držijo). Poudarilo je, da je predlagatelj tisti, ki mora način prehoda prilagoditi razpoložljivi poti in ne obratno, ocenilo, da strošek od 1.000,00 EUR dalje ne bi bil nesorazmeren, ugotovilo, da bi po drugi strani predlagana pot deloma potekala neposredno ob stavbah na sosednjih parcelah, pri čemer bi bila v začetni fazi od stavb oddaljena 0,8 m in v sklepni celo le 0,3 m, ter pravilno poudarilo, da nujne poti ni mogoče ustanavljati zaradi udobja. Neprimerljiva je sedaj obravnavana zadeve z zadevo VSL I Cp 763/94, ko nepremičnina - garaža, ni imela za redno uporabo potrebne potne zveze.

13. Pritožnik je neuspešen tudi s sklicevanjem na mnenje, ki ga prilaga pritožbi. Pritožba je samostojno

pravno sredstvo

zoper odločbo sodišča prve stopnje, tako da gole navedbe o pridobitvi drugega mnenja ne predstavljajo konkretnih pritožbenih navedb. Tako se izkaže, da razlogi pritožbe niso podani ter pritožbeno sodišče, ki tudi kršitev, na katere po uradni dolžnosti pazi, ni zasledilo, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

14. V postopku za določitev nujne poti trpi stroške predlagatelj (146. člen ZNP), zato je dolžan povrniti prvi nasprotni udeleženki njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo skladno z Zakonom o odvetniški tarifi.

op. št. 1: Predlagatelj je lastnik kmetijskih zemljišč parc. št. 618/1, 619, 935, 1040/1, 1044, 1110, 1200, 1204, 1222/2, 1236/1, 1256/1, 1256/2, 1345/2, 1479, 1559, 1560, 1653/1, 1626, 1700, 1732, 1733 in 1734, k.o. H. - okoli 5 ha zemljišč ter zemljišča parc. št. 2877/2 k.o. D. - okoli 3000 m².