Jedro

V obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora so navedene okoliščine storitve kaznivih dejanj, glede katerih je državni tožilec zahteval razširitev preiskave in tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je priprti storil kaznivo dejanje. Zato so, ne glede na to, da preiskovalni sodnik še ni izdal sklepa o razširitvi preiskave, tudi ta kazniva dejanja lahko podlaga za podaljšanje pripora.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega S. D. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kranju je na predlog preiskovalnega sodnika obdolženemu S. D. med preiskavo podaljšal pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) še za en mesec, to je do 3.4.2000 do 19.30 ure. Obdolženec je v priporu od 18.1.2000 od 19.30 ure dalje.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila obdolženčeva zagovornica brez navedbe pritožbenih razlogov in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi ali pa ga nadomesti z milejšim ukrepom.

Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev zagovorničine pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Zmotno je pritožničino stališče, da "razširitev preiskave" ne bi smela biti razlog za podaljšanje pripora. Sodišče prve stopnje je namreč v zvezi z zahtevo okrožnega državnega tožilca za razširitev preiskave zoper obdolženca (list. št. 139) v smeri treh kaznivih dejanj vlomne tatvine po 1. točki 1. odstavka 212. člena KZ, (obdolžencu se očita, da naj bi z neznanim orodjem odlomil zunanji del vložka cilindričnih ključavnic v treh stanovanjih na Jesenicah in si protipravno prilastil različne predmete v vrednosti najmanj 1.900.000,00 SIT), v izpodbijanem sklepu, kljub obdolženčevem zanikanju, z zadostno stopnjo verjetnosti ugotovilo, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil tudi ta kazniva dejanja; med drugim ga potrjuje podoben način storitve kaznivih dejanj, kot v prvem odkritem primeru, nekateri predmeti, ki so bili najdeni pri obdolžencu in ki so jih oškodovanci prepoznali za svoje ter posest telefonske številke enega od oškodovancev, za katerega obdolženec trdi, da ga ne pozna. Čeprav preiskovalni sodnik glede teh kaznivih dejanj še ni odločil o uvedbi preiskave, so tudi navedene ugotovljene okoliščine lahko ne le podlaga za podaljšanje pripora, pač pa so celo razlog več za takšen ukrep, saj glede na obseg, način in okoliščine kaznivih dejanj izkazujejo toliko večjo nevarnost ponovitve kaznivega dejanja.

Okoliščine, ki jih pritožnica posebej izpostavlja, to je, da obdolženec ni brez sredstev za preživljanje (prejema mesečno nadomestilo 68.000,00 SIT) ter da so bili naslovi, na katerih se je zadrževal, znani, same zase res nimajo posebnega pomena pri ugotavljanju ponovitvene nevarnosti. Vendar pa tudi te okoliščine pridobijo na teži, če se vrednotijo v povezavi z vsemi ostalimi ugotovljenimi okoliščinami, zlasti načinom storitve kaznivih dejanj, da je obdolženec očitno živel preko svoji materialnih zmožnosti, kar med drugim dokazuje tudi precejšnja količina zasežene zlatnine in tujega denarja, da je bilo obdolžencu zaseženo orodje, ki je bilo prirejeno in primerno za vlamljanje, da je obdolženec od sedmih bomb, ki jih je posedoval, tri že prodal neznanemu kupcu in podobno.

Izpodbijani sklep po mnenju višjega sodišča v celoti izpolnjuje potrebne ustavne in zakonske standarde, na katere je Ustavno sodišče Republike Slovenije opozorilo v svoji odločbi, na katero se sklicuje pritožnica. Pravilno pa je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da je pripor v tem primeru edino učinkovit in zato nujen ter hkrati tudi sorazmeren ukrep za zagotovitev varnosti ljudi pred izvrševanjem tako nevarnih kaznivih dejanj, kot so vlomi v tuja stanovanja in nedovoljen promet z orožjem in razstrelilnimi snovmi.

Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče na podlagi določbe 3. odstavka 402. člena ZKP pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.