Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
18. 10. 2004
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž. Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 674/2003 z dne 16. 10. 2003 se ne sprejme.
1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper ugotovitev upravnih organov, da se pritožnikov pravni prednik ni štel za jugoslovanskega državljana, ker so podani pogoji iz drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in nasl. - v nadaljevanju ZDrž45). Ugotovitvama, da je bil pravni prednik pritožnika nemške narodnosti in da se je na dan 4. 12. 1948 nahajal v tujini, pritožnik ni nasprotoval. Domneve nelojalnosti pa ni izpodbil. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bila pritožniku dana možnost, da dokazuje lojalno ravnanje svojega pravnega prednika.
2.Pritožnik zatrjuje kršitev 14., 15., 22. in 27. člena Ustave. Sklicuje se na odločbi Ustavnega sodišča št. Up-23/93 z dne 20. 3. 1997 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 43) in št. Up-547/02 z dne 8. 10. 2003 (Uradni list RS, št. 108/03 in OdlUS XII, 106). Meni, da je ugotovitev jugoslovanskega državljanstva "po svojem pravnem temelju" enaka primeru "izbrisanih". Izpodbijani odločitvi očita tudi, da temelji na retroaktivni uporabi predpisa, ki je začel veljati šele leta 1948.
3.Določbe prvega in drugega odstavka 9. člena ter tretjega odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen) in uporabo določbe drugega odstavka 35. člena ZDrž45, ki so bile podlaga za odločitev v konkretnem primeru, so bile že predmet ustavnosodne presoje. Z odločbo št. U-I-23/93 je Ustavno sodišče presodilo, da niso v neskladju z Ustavo. Ugotovilo je tudi, da retroaktivna uporaba določbe drugega odstavka 35. člena ZDrž45 ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve totalitarnega nacionalsocialističnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna (41. do 45. točka obrazložitve odločbe št. U- I-23/93).
4.Po presoji Ustavnega sodišča določba drugega odstavka 35. člena ZDrž45 vsebuje domnevo nelojalnosti, ki je bila glede na takratna zgodovinska dejstva upravičena, vendar je ni dopustno razlagati tako, da prizadeta oseba ne bi imela pravice izpodbijati te domneve in dokazovati nasprotnega (47. do 49. točka obrazložitve odločbe št. U-I-23/93). Domneva nelojalnosti po tretjem odstavku 63. člena ZDen v zvezi z drugim odstavkom 35. člena ZDrž45 pa ne pomeni ugotovitve krivde za kaznivo ravnanje. Zato tudi ne more pomeniti kršitve domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave.
5.V obravnavanem primeru je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bila pritožniku dana možnost omenjenega dokazovanja. Po prej navedenem to pomeni, da uporaba navedene določbe v postopku ugotavljanja državljanstva sama po sebi ni mogla kršiti kakšne človekove pravice in temeljne svoboščine. Zgolj dejstvo, da se pritožnik z izpodbijano sodbo ne strinja in da pravo razume drugače od sodišč, pa ustavne pritožbe ne more utemeljiti.
6.Glede na navedbe v ustavni pritožbi pa Ustavno sodišče pojasnjuje še, da odločba o ugotovitvi, da neka oseba ni imela jugoslovanskega državljanstva ne pomeni, da je ta oseba izgubila jugoslovansko državljanstvo, temveč, da ga ni pridobila. Neurejenega pravnega položaja državljanov drugih republik nekdanje SFRJ (tj. vprašanja stalnega prebivanja navedenih oseb v Republiki Sloveniji) pa ni mogoče primerjati z vprašanjem, ali se je neka oseba po predpisih o
državljanstvu štela za jugoslovanskega državljana ali ne.
7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan