Jedro

Odgovor na vprašanje od kolikšne površine zemljišča sme občina odmeriti nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, je jasen že na podlagi branja druge alineje prvega odstavka 218.b in prvega dostavka 218.č člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki kot enoto za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče določata zemljiško parcelo, to je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in označeno z identifikacijsko oznako, kot to določa drugi odstavek 16. člena ZEN. Zato to vprašanje ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Kranj, št. DT4224-000563/2014-B(07-1301-03) z dne 13. 6. 2014, s katero je bilo tožeči stranki za leto 2014 odmerjeno nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, parc. št. 15 k. o. ..., v znesku 503,68 EUR. Pritožbo zoper prvostopenjski akt je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. DT-499-13-90/2015-2 z dne 29. 5. 2015. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi VSRS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revidentka z vprašanjem, „od kolikšne površine zemljišča sme občina odmeriti nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča“ in s svojo razlago, da bi se to nadomestilo lahko odmerilo le od površine zemljišča, na katerem je po pogojih prostorskega akta gradnja objekta dejansko možna, teh zahtev ni izpolnila. Odgovor na njeno vprašanje je namreč jasen že na podlagi branja druge alineje prvega odstavka 218.b in prvega dostavka 218.č člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki kot enoto za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče določata zemljiško parcelo. To je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in označeno z identifikacijsko oznako, kot to določa drugi odstavek 16. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN).

7. Odgovor na revidentkino vprašanje tako daje že jasno besedilo citiranih določb ZGO-1 in ZEN, zato to vprašanje ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Glede na navedeno pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).