Jedro

Vprašanje upoštevnosti otroškega dodatka pri določanju preživnine je Vrhovno sodišče že rešilo v zadevi II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. O višini preživnine za mld. P. P. sta njena starša 8. 1. 2008 pod opr. št. NP 126/07 Okrožnega sodišča v Kopru sklenila sodno poravnavo. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje tako določeno preživnino v višini 150 EUR, ki se je valorizirala in je pred odločitvijo sodišča na podlagi obvestila Centra za socialno delo ... z dne 31. 3. 2011 znašala 157,93 EUR mesečno, z dnem 1. 11. 2011 zvišalo na 200 EUR mesečno. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Toženec je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije. Trdi, da zvišana preživnina presega njegove preživninske zmožnosti in da le teh tudi ne more izboljšati, saj je redno zaposlen za poln delovni čas, ki je razporejen na 7 delovnih dni v 4 izmenah, zaradi česar si dodatnega dela ne more zagotoviti. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja ustreznosti zvišanja preživnine in višine novo določene preživnine, glede vprašanja, ali je potrebno pri določanju preživnine upoštevati tudi otroški dodatek, o čemer je praksa višjih sodišč različna, stališča Vrhovnega sodišča pa še ni ter glede vprašanja, ali je mogoče s sodno poravnavo dogovorjeno preživnino zvišati za nazaj in ne le za naprej, saj tudi o tem vprašanju prakse Vrhovnega sodišča še ni.

3. Predpostavke za dopustitev revizije, ki jih Zakon o pravdnem postopku določa v prvem odstavku 367.a člena, niso podane. Vprašanje ustreznosti zvišanja preživnine in višine nove določene preživnine ni konkretizirano, vprašanje upoštevnosti otroškega dodatka pri določanju preživnine je Vrhovno sodišče že rešilo v zadevi II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014 (pri čemer to vprašanje za konkretno zadevo ni relevantno, saj je sodišče prve stopnje otroški dodatek, ki ga prejema mladoletna tožnica, odštelo od njenih nepokritih potreb), tretje vprašanje pa temelji na zmotni predpostavki, da je bila preživnina zvišana za nazaj, v resnici pa je tožnica zvišanje zahtevala za čas po vložitvi tožbe in je bilo tako tudi pravnomočno odločeno.

4.

Predlog za dopustitev revizije je po obrazloženem neutemeljen in ga je Vrhovno sodišče skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.