Jedro

Sodišče je imelo na razpolago obračune obeh pravdnih strank, ki niso bili skladni, pri čemer je tožeča stranka neskladnost obračunov pojasnjevala s toženkinim posredovanjem nepopolnih podatkov. Zato je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da dokaže pravilnost in strokovnost opravljenega in toženi stranki zaračunanega dela. Presoje tega dejstva prvostopenjsko sodišče ni moglo opraviti brez izvedenca računovodske stroke, torej je bila tožeča stranka dolžna zagotoviti pogoje za izvedbo tega dokaza.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče razveljavilo izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 48017/2008 z dne 30. 7. 2008 v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev v znesku 3.443,16 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter v delu glede stroškov upnika in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je še naložilo povračilo stroškov tožene stranke v znesku 965,30 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku in stroškovno posledico.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na to, da je tožena stranka tožeči stranki oporekala kvaliteto opravljenih del, ki ji jih z vtoževanimi računi tožeča stranka zaračunava, za kar je predložila tožena stranka tudi listine, je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da je zaračunano delo opravila kvalitetno in skladno s pravili stroke. Prvostopenjsko sodišče je imelo na razpolago dokazne listine tožeče stranke in dokazne listine tožene stranke, pri čemer je ocenilo, da odstopanj v obračunih tožeče in tožene stranke zaradi potrebnih strokovnih znanj, s katerimi sodišče ne razpolaga samo, ne more pojasniti brez postavitve izvedenca računovodske stroke. Tako kot je kvaliteto opravljenih del tožeča stranka dokazovala s priloženimi obračuni, je nekvaliteto del dokazovala tožena stranka s pridobljenimi novimi obračuni. Sodišče je torej imelo na razpolago obračune obeh pravdnih strank, ki niso bili skladni, pri čemer je tožeča stranka neskladnost obračunov pojasnjevala s toženkinim posredovanjem nepopolnih podatkov. Zato je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da dokaže pravilnost in strokovnost opravljenega in toženi stranki zaračunanega dela. Kot je bilo že obrazloženo, presoje tega dejstva prvostopenjsko sodišče ni moglo opraviti brez izvedenca računovodske stroke, torej je bila tožeča stranka dolžna zagotoviti pogoje za izvedbo tega dokaza. Materialnopravno pravilno je zato izhodišče prvostopenjskega sodišča o tem, na kateri stranki je bilo dokazno breme s postavitvijo izvedenca.

6. Kot izhaja iz razlogov prvostopenjskega sodišča, je upoštevaje sicer nasprotne si trditve tožeče stranke štelo, da do sprememb pogodbe o opravljanju storitev računovodenja ni prišlo in da se je prvotna pogodba izvajala do maja 2008, da brez izvedbe dokaza z izvedencem računovodske stroke ne more preveriti, ali je tožeča stranka svoje storitve opravila strokovno in kvalitetno in ali je do napak res prišlo zaradi po toženi stranki posredovanih nepopolnih podatkov. Glede na ugotovitve, da je morala tožena stranka na novo vzpostaviti poslovne knjige z drugim izvajalcem, je zaključilo, da je bilo delo tožeče stranke neuporabno. Posledično je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo takega dela.

7. Ker v sporu majhne vrednosti sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, niti zaradi relativnih bistvenih postopkovnih kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP), je pritožbeno sodišče vezano na v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo spremembe pogodbe o opravljanju storitev računovodenja glede obsega teh storitev v delu leta 2008 ter da sodišče ni upoštevalo dejstva, da tožena stranka izdanim računom ni ugovarjala, pač pa je to storila šele po vložitvi tožbe, s čimer pritožnica temu dejstvu pripisuje drugačen pomen kot prvostopenjsko sodišče, pa pritožnica nedopustno izpodbija prav v sodbi ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbeno sodišče zato teh pritožbenih navedb ni smelo presojati.

8. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali deloma za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne (kolikor se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje), pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po drugem odstavku 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in je posledica njenega neuspeha v pritožbenem postopku.