Jedro

Tožnik ni stranka v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja, ker ni pravočasno vložil predloga za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka po 9. do 16. členu ZLPP oz. je bil tak predlog pravnomočno zavržen oz. zavrnjen. Na to ne vpliva niti sklep o dovolitvi obnove postopka zavrženja predloga za izdajo začasne odredbe po 12. členu ZLPP, saj ta ni postal pravnomočen. Sklep o dovolitvi obnove postopka zadrži izvršitev akta, zoper katerega je obnova dovoljena, le ko je pravnomočen, in samo tedaj, če gre za obnovo postopka akta, ki se ga izvršuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 1219/96-15 z dne 22.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 16.7.1996, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija) z dne 26.4.1996. S tem sklepom je prvostopni upravni organ zavrnil zahtevek tožnika, da se mu prizna lastnost stranke v postopku lastninskega preoblikovanja Š.p. d.d.. Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je enako kot oba upravna organa menilo, da tožnik v postopku lastninskega preoblikovanja navedene delniške družbe ni stranka, ker ni pravočasno vložil zahtevka za izdajo začasne odredbe po 12. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP, Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93), na to odločitev pa niti ne morejo vplivati navedbe tožnika, da je bil izdan sklep o dovolitvi obnove postopka zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o njegovem predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je bila dovoljena obnova postopka.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi sodbo prvostopnega sodišča ter mu zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da po 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) sklep, s katerim se dovoli obnova postopka, zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena. Ker je prvostopni upravni organ izdal sklep, s katerim je dovolil obnovo postopka, je zadržana izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena, vse do pravnomočne odločitve v obnovljenem postopku. Tožnik je zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 238/97 z dne 6.4.1999, s katero je bila zavrnjena njegova tožba zoper odločbo tožene stranke, s katero je ta odpravila sklep o dovolitvi obnove postopka, vložil pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, o kateri pa še ni bilo odločeno. Glede na sproženo obnovo postopka tudi meni, da je aktivna stranka v postopku lastninskega preoblikovanja Š.p. Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Na pritožbo je odgovorila Š.p. d.d. v stečaju. V odgovoru je priložila kopijo sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, št. ST 19/97, iz katerega je razvidno, da je ta družba od 19.6.1997 v stečajnem postopku in pri njej ni več možno posegati v lastninsko preoblikovanje. Prav tako je poslala kopijo sklepa Višjega sodišča v Mariboru, s katerim je pritožbo tožnika, zoper akt sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo je tožnikov zahtevek po izločitvi premoženja iz stečajnega postopka, kot neutemeljeno zavrnilo. Zato vztraja pri svojih predhodnih navedbah, da tožnik ne more pridobiti lastnosti stranke v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je prvostopno sodišče navedlo tudi utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik ne more biti stranka v postopku lastninskega preoblikovanja omenjene delniške družbe. Na odločitev ne vpliva niti tožnikova navedba, da je vložil predlog za obnovo postopka, ki je bil končan s sklepom o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe. Res je sicer, da je temu predlogu prvostopni upravni organ ugodil in s sklepom dovolil obnovo postopka, vendar je ta sklep drugostopni organ odpravil z odločbo z dne 15.1.1997, to odločbo pa je z zavrnitvijo tožnikove tožbe potrdilo Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru, št. U 238/97-28 z dne 6.4.1999. Tožnik po presoji pritožbenega soidšča nima prav, ko navaja, da je s sklepom o dovolitvi obnove zadržano izvajanje pravnomočne odločbe glede njegove začasne odredbe, saj je bil ta sklep v postopku odpravljen. Do vložitve pritožbe v tej zadevi o njem še niti ni bilo pravnomočno odločeno. Sklep, s katerim se dovoli obnova postopka, namreč zadrži izvršitev odločbe, glede katere je obnova dovoljena, samo v primeru, če bi bil pravnomočen oziroma, če bi pristojni upravni organ na podlagi predloga za obnovo postopka, ki ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova, s posebnim sklepom odložil izvršitev tega akta, dokler se ne bi odločilo o obnovi postopka (260. člen ZUP/86). V obravnavani zadevi pa je tožnik predlagal obnovo postopka zoper sklep o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe, ki pa se sploh ne izvršuje in zato tudi ni mogoče zadržati njegove izvršitve.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, ker je ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Zgolj v pojasnilo pa pritožbeno sodišče dodaja, da je pritožbeno sodišče s sodbo, opr. št. I Up 369/99-3 z dne 11.1.2001, odločilo tudi o tožnikovi pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 238/97-28 z dne 6.4.1999, in jo zavrnilo, kar pomeni, da je pravnomočno zavrnjen predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe, ki ga je tožnik vložil v letu 1993.