Jedro

Ob odsotnosti drugih pravočasno predloženih dokazov je sodišče prve stopnje na podlagi dopisa S. d.d. pravilno zaključilo, da je banka sprejela, da je drugi upnik zakoniti zastopnik in da ne more pritrditi upnikoma, da je omogočeno izčrpavanje prvega upnika ter da je sanirana nevarnost protipravnega pridobivanja finančnih sredstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v delu, da se dolžniku prepoveduje izvesti skupščino družbe, še zlasti 7. 7. 2021 ob 7.30 uri in 8. 7. 2021 ob 7.30 uri, na temelju njegovega nezakonitega sklica skupščine z dne 10. 6. 2021 (I. točka izreka). Zavrglo je predlog za izdajo začasne odredbe v delu, da se dolžnikovim dolžnikom prepoveduje udeležiti skupščine družbe, sklicane po dolžniku, še zlasti 7. 7. 2021 ob 7.30 uri in 8. 7. 2021 ob 7.30 uri (II. točka izreka). Sklenilo je še, da upnika nosita svoje stroške postopka (III. točka izreka). Ugotovilo je, da sta upnika v predlogu kot obstoj nenadomestljive škode izpostavljala namerno poškodovanje stopalk pri kladivih 17. 6. 2021 in pomanjkanje pravilnega določanja prioritet, ob čemer se sklicujeta na elektronsko sporočilo H. M., ki je zunanji vzdrževalec strojnega parka pri prvem upniku. Takšnega sporočila med prilogami ni, zato se sodišče z vsebino ni seznanilo. Upnika navajata, da dolžnik s svojim ravnanjem povzroča škodo, da ne pozna proizvodnje prvega upnika niti je ne razume, da je ugled prvega upnika pričel bistveno upadati, da vsakodnevno nastaja dodatna materialna škoda, da je zaradi obremenitve strojev prišlo do okvare ene od indukcijskih peči in bo v primeru neizdaje začasne odredbe v parih dneh prišlo do prenehanja poslovanja prvega upnika, da si dolžnik prizadeva pridobiti podatke informacijskega sistema, da lahko pride do preobremenitve naprav zaradi povečanja proizvodnje, da lahko privede do prekomerne uporabe strojnega parka, pri tem pa ne pojasnita konkretno kakšna škoda in v kakšnem obsegu v smislu zmanjšanja premoženja oziroma preprečitve povečanja premoženja oziroma kakšna nepremoženjska škoda nastaja upnikoma. Navedbe ostajajo na ravni nezadostne konkretiziranosti in ne izkazujejo oziroma dokazujejo nastanka težko nadomestljive škode.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo upnika po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da sta pojasnila konkretne okoliščine, ki predstavljajo nastanek zatrjevane škode. Podala sta obširne navedbe, ki so listinsko podkrepljene v delu, kjer je bilo mogoče. Drugemu upniku je onemogočen dostop do poslovnih prostorov prvega upnika, kjer se nahaja celotna dokumentacija, prav tako nima dostopa do proizvodnih prostorov. Dokumentacije ni bilo mogoče v celoti predložiti, česar sodišče ne more šteti v škodo upnikoma. Upnika sta 30. 6. 2021 prejela elektronsko sporočilo B., da ne priznava zadnjega skupščinskega sklepa oziroma lahko po njeni odločitvi izjavljata voljo za prvega upnika samo skupno drugi upnik in dolžnik, kar predstavlja poseg oziroma omejitev pravice do samostojnega zakonitega poslovodenja drugega upnika, kot mu gre na podlagi imenovanja na funkcijo. Iz obvestila P. d.o.o. izhaja, da kljub predloženim dokazilom za zakonitega zastopnika priznava le osebo, ki je vpisana v sodni register, torej dolžnika. Pod vodstvom dolžnika je v borih dveh tednih prišlo do poškodovanja dveh kovaških kladiv in indukcijske peči, zato je ogrožen obstoj prvega upnika. Obstoj prvega upnika ogroža tudi kraja informacijskega sistema, ki se ga dolžnik loteva. Do navedb se sodišče ne opredeli, pri čemer gre za odločujoča dejstva. Upnika sta v podkrepitev zatrjevane škode in posledične ogroženosti prvega upnika izpostavila razpolago z denarnimi sredstvi na transakcijskih računih prvega upnika. Upnika sta seznanjena, da se je dolžnik obrnil na N.d.d. in urejal odprtje transakcijskega računa za prvega upnika. Druge predpostavke za izdajo začasne odredbe ne predstavlja le obstoj težko nadomestljive ali nenadomestljive škode, ampak je potrebno predlog tehtati tudi z vidika morebitnih posledic, ki jih lahko ima izdana začasna odredba. Ogrožen je obstoj prvega upnika oziroma mu grozi stečaj, kar predstavlja najhujšo posledico za pravno osebo, ki s stečajem preneha obstajati. Dolžnik za sklic skupščine nima upravičenja, saj je zadnje imenovani zakoniti zastopnik drugi upnik, kar mu je dobro znano. Posledična nobena škoda, ki bi nastala dolžniku zaradi izdaje začasne odredbe, ne more imeti narave pravno priznane škode, ki bi uživala sodno varstvo na način, da bi v primeru tehtanja škode, ki bi z neizdajo začasne odredbe nastala upnikoma, in škode, ki bi z izdajo nastala dolžniku, lahko imela odločilen vpliv v njegovo korist. Ni razlogov, kolikor bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, da ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do navedb glede kraje podatkov informacijskega sistema. V sklepu je povzelo trditve, da dolžnik s svojim ravnanjem povzroča škodo, da si prizadeva pridobiti podatke informacijskega sistema, a da ostajajo na ravni nezadostne konkretiziranosti in ne izkazujejo težko nadomestljive škode (10. točka obrazložitve sklepa). Ali so ugotovitve popolne in zaključek materialnopravno pravilen, je stvar nadaljnje obravnave pritožbe.

5. Nadalje upnika nekonkretizirano očitata sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka glede tehtanja morebitnih posledic za posamezno stranko oziroma škode, da je ogrožen obstoj prvega upnika, mu grozi stečaj, da dolžnik nima upravičenja za sklic skupščine, saj je zadnje imenovani zakoniti zastopnik drugi upnik, da ne more imeti nobena škoda, ki bi nastala dolžniku zaradi izdaje začasne odredbe, narave pravno priznane škode, da ni razlogov, da ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja, kolikor bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno. Kolikor s temi navedbami izpodbijata popolno ugotovitev dejanskega stanja in pravilno uporabo materialnega prava je ponovno stvar nadaljnje presoje pritožbe.

6. V zaključku pritožbe upnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje, da je kršilo njuno pravico do dokazovanja, saj ni izvedlo naroka, na katerem bi zaslišalo predlagane priče oziroma stranko, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Upnika nista predlagala zaslišanja strank. Predlagala sta zaslišanje priče S. B. Narok v postopkih zavarovanja ni obligatoren, kar določa 29.a člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ. Zaslišanje omenjene priče sta predlagala v dokaz trditev, da naj bi prvemu upniku vsakodnevno nastajala dodatna materialna škoda, da je zaradi prevelike obremenitve strojev in električnega omrežja v slabem tednu prišlo do okvare na eni izmed indukcijskih peči, da se kažejo negativne posledice ravnanja dolžnika (list. št. 10 spisa). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bile trditve na ravni nezadostne konkretiziranosti (10. točka obrazložitve sklepa) in pravilno ni izvedlo naroka za zaslišanje priče. Ta bi bil namenjen dopolnjevanju trditev, kar ni dopustno.

7. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da upnika s predlogom zahtevata izdajo začasne odredbe v zavarovanje terjatve v smislu pravice drugega upnika za zastopanje in izjavljanje volje za prvega upnika (7. točka obrazložitve sklepa), da ima drugi upnik terjatev v smislu upravičenja za zastopanje in izjavljanje volje za prvega upnika oziroma, da dolžnik tovrstnega upravičenja nima, saj ne razpolaga z ustreznim skupščinskim sklepom, da je izpolnjen pogoj verjetno izkazane terjatve po prvem odstavku 272. člena ZIZ (8. točka obrazložitve sklepa), da sta upnika izkazala, da ima drugi upnik upravičenja, katera želi zavarovati z začasno odredbo, saj razpolaga s sklepom o imenovanju direktorja (11. točka obrazložitve sklepa). Ker sta upnika izkazala prvi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po prvem odstavku 272. člena ZIZ, v tem pritožbenem postopku niso pravno pomembne navedbe, ki se nanašajo na ta pogoj: (-) da si dolžnik prizadeva pridobiti sklep skupščine, s katerim bi bil potrjen sklep o njegovem imenovanju, (-) da registrski postopek ni namenjen preverjanju resničnosti predloženih listin, ampak je sodišče dolžno izvesti vpise, ki so izkazani z listinami, (-) da je več kot verjetno, da bo dolžnik po izvedeni nezakoniti skupščini registrskemu sodišču predložil zapisnik ter predlagal potrditev svojega vpisa, (-) da je drugi upnik na družbenike naslovil dopis, s katerim je preklical skupščino, (-) da je na dopis prejel odgovor z dne 24. 6. 2021, s katerim je pooblaščenec dolžnika obvestil vse družbenike o lažnem preklicu skupščine in izpostavil, da bo zoper drugega upnika, A. K. st. in pooblaščenca sprožil kazenske postopke zaradi lažnega predstavljanja prvega upnika, (-) da dolžnik s svojim protipravnim ravnanjem ne bo prenehal in bo izvedel skupščino, ki jo je sklical za 7. 7. 2021, čeprav je bil seznanjen, da nima upravičenja.

8. Sodišče prve stopnje je presojalo tudi drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. V skladu s 2. alinejo drugega odstavka 272. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Upnika sta v predlogu zatrjevala določena ravnanja dolžnika, vendar je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne izkazujejo pavšalno zatrjevane težko nadomestljive škode (10. točka obrazložitve sklepa), to je zatrjevanega ogroženega obstoja in stečaja prvega upnika. Pritožbena navedba, da naj bi nastanek težko nadomestljive škode predstavljala tudi grožnja z nasiljem s strani delavcev, predstavlja novoto, za katero upnika nista pojasnila zakaj je brez svoje krivde nista mogla podati pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje zato ni upoštevalo te navedbe (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Nadalje upnika navajata: (-) da sta podala navedbe, ki so listinsko podkrepljene v delu, kjer je bilo mogoče, (-) da je drugemu upniku onemogočen dostop do poslovnih prostorov prvega upnika, kjer se nahaja celotna dokumentacija, prav tako nima dostopa do proizvodnih prostorov, (-) da dokumentacije ni bilo mogoče v celoti predložiti, česar sodišče ne more šteti v škodo upnikoma. Prvi odstavek 227. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ določa za primer, če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, lahko sodišče na predlog stranke zahteva od druge stranke, naj listino predloži, in ji za to določi rok. Tak predlog mora vsebovati: označbo ali vrsto listine, navedbo dejstva, ki se bo z listino dokazovalo, kolikor mogoče natančen opis vsebine listine in navedbo dejstev, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je listina pri drugi stranki. Vendar teh trditev upnika nista podala, zato je bil pravilen zaključek sodišča prve stopnje o nedokazanosti trditev.

10. Upnika se sklicujeta na pritožbi predloženi elektronski sporočili B. z dne 30. 6. 2021 in P. d.o.o. z dne 28. 6. 2021, ki ju nista predložila pred sodiščem prve stopnje. Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje 1. 7. 2021 ob 8.00 uri, kar je bilo na dan izdaje izpodbijanega sklepa, prejelo vlogo upnikov, v kateri nista omenila elektronskih sporočil. Glede na datuma prejema obeh listin pri prvem upniku, bi ju lahko predložila pred sodiščem prve stopnje z vlogo 1. 7. 2021. Ker nista, predstavljata listini pritožbeni novoti, za kateri upnika nista pojasnila zakaj ju brez svoje krivde nista mogla predložiti pred sodiščem prve stopnje in sodišče druge stopnje ni upoštevalo listin (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Glede razpolaganja dolžnika z denarnimi sredstvi prvega upnika je sodišče prve stopnje pravilno povzelo predloženi dopis S. d.d. z dne 15. 4. 2021, da je začela banka s postopkom umika pooblastila dolžnika in vzpostavila prvotno stanje z zakonitim zastopnikom – drugim dolžnikom. Ob odsotnosti drugih pravočasno predloženih dokazov je sodišče prve stopnje na podlagi dopisa S. d.d. pravilno zaključilo, da je banka sprejela, da je drugi upnik zakoniti zastopnik in da ne more pritrditi upnikoma, da je omogočeno izčrpavanje prvega upnika ter da je sanirana nevarnost protipravnega pridobivanja finančnih sredstev (10. točka obrazložitve sklepa).

12. Upnika neutemeljeno navajata, da je pod vodstvom dolžnika v borih dveh tednih prišlo do poškodovanja dveh kovaških kladiv in indukcijske peči in da je ogrožen obstoj prvega upnika. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so trditve nezadostno konkretizirane in ne izkazujejo težko nadomestljive škode (10. točka obrazložitve sklepa), to je zatrjevanega ogroženega obstoja in stečaja prvega upnika. Enako velja glede kraje podatkov informacijskega sistema. Iz elektronske pošte oskrbnika sistema J. B. s.p. dolžniku z dne 20. 6. 2021 izhaja, da so bila vsa gesla predana v papirni obliki direktorju - drugemu upniku, da dokler se zadeva pravnomočno ne zaključi glede pravnega zastopnika prvega upnika ne more sodelovati v nobenih spornih računalniških posegih, da naj ga obvestijo o razjasnitvi zakonitega zastopnika (priloga A 23). Zakaj drugi upnik, kot imetnik gesel za strežnika, teh ne bi mogel zamenjati in onemogočiti dolžniku dostop do podatkov, v predlogu nista pojasnila.

13. Upnika navajata, da sta seznanjena, da se je dolžnik obrnil na N. d.d., da ureja odprtje transakcijskega računa za prvega upnika. Za navedbo, da ne moreta predložiti dokumentacije v posledici onemogočenega dostopa do prostorov, velja enako kot prej s povzemanjem prvega odstavka 227. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da se upnika sklicujeta na ravnanja N. d.d., bi lahko tam opravila poizvedbe. Zato so trditve o odprtju novega transakcijskega računa ostale na ravni nedokazanih govoric.

14. Po pojasnjenem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnika nista izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Nista izkazala takšne zatrjevane škode, da bi bil ogrožen obstoj prvega upnika, da bi mu grozil stečaj in da bo prenehal obstajati.

15. Zatrjevana grozeča škoda upnikoma tudi ne pretehta neugodnih posledic, ki bi nastale dolžniku z izdajo začasne odredbe. S to bi mu sodišče omejilo pravico zakonitega zastopnika družbe izvesti skupščino. Ali je bil zakonito imenovan na funkcijo bo odločeno s sodbo, če bosta upnika vložila tožbo. Zato nista izpolnila pogoja po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.

16. Upnika še navajata, da ni razlogov, kolikor bi se začasna odredba izkazala za neutemeljeno, da ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Gre za pogoj reverzibilnosti pri regulacijski začasni odredbi. Vendar ker nista izkazala drugega pogoja zanjo, se sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo s tem pogojem.

17. Upnika neutemeljeno izpodbijata še zaključek sodišča prve stopnje glede zavrženja predloga za izdajo začasne odredbe zoper dolžnikove dolžnike. Neutemeljeno navajata, da so se družbeniki dolžni odzvati na vabilo na sklic skupščine. Drugi družbeniki niso dolžnikovi dolžniki, saj ti samostojno izvršujejo pravice iz poslovnih deležev, katerih imetniki so. Udeležba na skupščini ni dolžnost družbenika, kot zmotno navajata upnika, temveč je del pravice do upravljanja družbe. Slednji lahko pravico izkoristi ali ne. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na ostale družbenike, saj se ne more raztezati na druge družbenike, ki niso dolžnikovi dolžniki. Po vsebini se predlog v tem delu ne nanaša nanje in nimajo statusa stranke.

18. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

19. Upnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).