Uporaba telesnih kamer pri izvajanju zasebnega varovanja

Datum

22.09.2025

Številka

07121-1/2025/1146

Kategorije

Moderne tehnologije, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Pravne podlage, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede uporabe telesnih kamer pri izvajanju postopkov zasebnega varovanja.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Uporaba telesnih kamer je zakonsko dovoljena le v izjemnih primerih.

Videonadzor javnih površin se lahko za namen varovanja oseb, tajnih podatkov v prenosu, poslovnih skrivnosti ali premoženja večje vrednosti opravlja tudi z uporabo telesne kamere, če jo uporablja za to posebej usposobljena oseba.

Obrazložitev

IP poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti rešitve, ki ste jo opisali v vašem zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ampak v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila.

IP uvodoma pojasnjuje, da je treba za vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je obveznost upravljavca (v konkretnem primeru zdravstvenega doma), ki mora pri tem upoštevati konkretne okoliščine in namene obdelave. Sama obdelava osebnih podatkov mora potekati na eni od pravnih podlag, ki jih določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe. V skladu s tem je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«

IP nadalje splošno pojasnjuje, da je uporaba telesnih kamer zakonsko dovoljena le v izjemnih primerih - npr. v prvem odstavku 113. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 22/25 – UPB) za uporabo s strani policistov za namen dokazovanja prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranja kršiteljev oziroma storilcev. Zakon o zasebnem varovanju (ZZaSV-1; Uradni list RS, št. 17/11) primerljivih določb ne vsebuje, glede na naravo stvari ter poseg v temeljne človekove pravice pa bi bilo najbolj primerno za snemanje izvajanja pooblastil in ukrepov varnostnika po mnenju IP imeti pravno podlago v zakonu. IP meni, da je za ustrezno varovanje temeljnih človekovih pravic ter pravic vseh udeleženih v takšnih postopkih  zakonodajalec tisti, ki lahko pretehta nujnost, primernost in sorazmernost takega ukrepa in v primeru, da so takšni ukrepi res nujni in sorazmerni uredi ustrezno pravno podlago. Ni mogoče sicer izključiti ostalih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, in sicer v tem primeru podlage po točki (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (zakoniti interesi), ki določa, da je obdelava zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Omenjena pravna podlaga bi lahko bila upravičena zgolj v izjemnih primerih (npr. v primeru intervencije, kjer je pričakovan resen zaplet ali celo uporaba nasilja s strani tretje osebe), terja pa uporabo vseh drugih vrst varovalk za pravice posameznikov, kot so minimizirani roki hrambe, ustrezna transparentnost ipd. Uporaba pravne podlage zakonitih interesov mora biti tudi ustrezno dokumentirana (glej tudi točko (d) prvega odstavka 13. člena Splošne uredbe).

IP ob tem dodaja, da bi v primeru uporabe telesne kamere, ki ste jo opisali v vašem zaprosilu za mnenje, lahko šlo tudi za snemanje javnih površin. IP pojasnjuje, da je videonadzor javnih površin dovoljen le v skladu s pogoji, določenimi v 80. členu ZVOP-2, ki med drugim v petem odstavku določa, da se tak videonadzor lahko za namen varovanja oseb, tajnih podatkov v prenosu, poslovnih skrivnosti ali premoženja večje vrednosti opravlja tudi z uporabo telesne kamere, če jo uporablja za to posebej usposobljena oseba. Takšna oseba je npr. usposobljen kurir za prenos tajnih podatkov ali policist, usposobljen za varovanje varovanih oseb.

Splošno uporaba telesnih kamer po mnenju IP torej praviloma ni dovoljena, saj za njihovo uporabo ni zagotovljena nobena izmed pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Izjemoma bi morda lahko (za zasebni sektor) v poštev prišla točka (f) omenjenega člena, ob tem pa IP posebej poudarja, da mora za zagotovitev omenjene pravne podlage upravljavec utemeljiti, da zakoniti interesi, ki jih z obdelavo (v konkretnem primeru torej s snemanjem) zasleduje, prevladajo nad pravicami in svoboščinami posameznikov, ki so predmet obdelave (v konkretnem primeru torej vsi posamezniki, ki bi bili lahko posneti). Tehtanje se opravi od primera do primera, pri čemer se upošteva zlasti, da se istega zakonitega interesa ne da doseči z milejšimi sredstvi in da je poseg v pravice in svoboščine posameznikov sorazmeren glede na pomen zakonitega interesa, ki se zasleduje – torej le v posebej utemeljenih primerih.

IP nadalje poudarja, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov potekati transparentno in skladno z določbami Splošne uredbe in ZVOP-2. Upravljavec je tako dolžan posamezniku, na čigar se nanašajo osebni podatki, zagotoviti vse informacije o obdelavi osebnih podatkov, ki so določeni v 13. členu Splošne uredbe. V konkretnem primeru bi bilo torej treba vsem zajetim oziroma posnetim posameznikom (ob obstoju ustrezne pravne podlage za njihovo snemanje, katere obstoj je na podlagi informacij iz vašega zaprosila za mnenje ter zgoraj navedenih pojasnil le malo verjeten) zagotoviti navedene informacije v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov.

IP dodaja tudi, da bi glede na določbe Splošne uredbe (35. člen  in skladno s smernicami IP bila potrebna predhodna izvedba ocene učinkov na varstvo osebnih podatkov, saj sta po oceni IP izpolnjena kriterija »nesorazmerje moči« in »inovativna uporaba obstoječih in novih tehnologij« s seznama kriterijev, ko je izvedba ocene učinkov obvezna. Seznam je dostopen na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Seznam_dejanj_obdelav_osebnih_podatkov__za_katere_velja_zahteva_po_izvedbi_ocene_ucinka_v_zvezi_z_varstvom_osebnih_podatkov.pdf

IP sklepno dodaja, da je v zvezi z uporabo telesnih kamer izdal že nekaj mnenj, ki so dostopna na spletni strani IP, npr.:

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/uporaba-telesne-kamere-1678262556

https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/uporaba-telesnih-kamer-1742461464

https://www.ip-rs.si/index.php?id=401

IP sklepno ponavlja, da so zgornja pojasnila splošne narave, saj v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zakonito obdelavo. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka