Jedro

71. člen ZIZ omogoča sodišču, da (tudi) po uradni dolžnosti odloži izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi. Iz jezikovne razlage citirane določbe izhaja, da gre za zakonsko pooblastilo sodišču, da ukrepa samo, da se preprečijo očitno nehumane in nesorazmerne posledice izvršbe v primerih, ko so te razvidne že iz samega spisa oziroma ko sodišče samo zazna okoliščine, ki bi lahko utemeljevale odlog. Gre za pozitivno diskrecijo sodišča in ne negativno obveznost, kot ta izhaja iz izreka izpodbijane odločitve, saj je ZIZ ne pozna.

CSD ne more vložiti predloga za odlog izvršbe, saj ni stranka izvršilnega postopka, temveč le-ta zgolj poda mnenje, ki lahko sodišču služi kot strokovna podlaga, na osnovi katere nato presoja obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe. Aktivne legitimacije mu ne podeljuje niti šesti odstavek 169. člena ZIZ,1 niti tretji odstavek 221. člena ZIZ, kakor tudi ne katera druga določba ZIZ.

Izrek

I.Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II.Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom sodišče prve stopnje ni dovolilo odloga izvršbe po uradni dolžnosti, ki se vodi zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja v stanovanjski hiši na naslovu S., ki stoji na parc. št. *63 k.o. ...

2.Zoper ta sklep se pravočasno pritožujeta dolžnika. Uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi opozarjata, da sta (tudi sama) vložila predlog za odlog izvršbe na podlagi 2. in 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ. V predlogu sta navedla svoje zdravstvene težave in opisala okoliščine o aktivnem prizadevanju za pridobitev novega prebivališča ter vse podkrepila z listinsko dokumentacijo. Sodišče prve stopnje bi moralo slediti njunemu predlogu, česar pa ni storilo, saj o tem predlogu ni odločalo oziroma ga v sklepu ne omenja. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Upnik v po pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je izpodbijani sklep pravilen, pritožbene navedbe pa niso utemeljene. Zato naj se pritožba zavrne in sklep potrdi. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pri preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v povezavi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

6.Sodišče prve stopnje je namreč: (-) v izreku navedlo, da odloga izvršbe po uradni dolžnosti ni dovolilo; (-) v 2. točki obrazložitve navedlo, da je prejelo mnenje Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) z dne 14. 2. 2025 in ga povzelo; (-) v 3. točki obrazložitve je obrazložilo, da je upnik v vlogi z dne 3. 3. 2025 predlogu nasprotoval; (-) v 7. in 8. točki obrazložitve nadalje navedlo, da dolžnika nista izkazala zakonskega zahtevanega prvega pogoja, da sta si sama aktivno in konkretno prizadevala za pridobitev novega prebivališča (kot je to potrebno za odlog po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ); (-) v 9. točki obrazložitve zaključilo, da ni podan tudi pogoj po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, ker se zdravstveno stanje dolžnikov v treh mesecih ne bi izboljšalo, da bi bi bilo mogoče po tem času izvršbo opraviti brez škodljivega vpliva na njuno starost in zdravje.

7.Takšnega izreka, ki je nasprotujoč obrazložitvi, ki si je tudi sama s seboj v nasprotju, ni mogoče preizkusiti. Ni namreč jasno o čem je sodišče prve stopnje odločalo. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je sodišče prve stopnje odločalo o odlogu izvršbe po uradni dolžnosti (torej brez predloga zgolj na podlagi mnenja CSD), medtem, ko iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, kot da je bil predlog dolžnikov za odlog izvršbe vročen upniku (pri čemer ni razvidno za kateri predlog gre) in da mu je ta nasprotoval. V nadaljevanju se v 6., 7. in 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje opredeljuje do ravnanj dolžnikov v zvezi z iskanjem novega bivališča in njunega zdravstvenega stanja, čeprav njunega predloga za odlog izvršbe ni presojalo in zaključi, da ta pogojev za odlog izvršbe nista izkazala, na kar vse skupaj utemeljeno opozarjata pritožnika.

8.Dodatno je ob podani kršitvi pojasniti, da drugi odstavek 71. člen ZIZ omogoča sodišču, da (tudi) po uradni dolžnosti odloži izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi. Iz jezikovne razlage citirane določbe izhaja, da gre za zakonsko pooblastilo sodišču, da ukrepa samo, da se preprečijo očitno nehumane in nesorazmerne posledice izvršbe v primerih, ko so te razvidne že iz samega spisa oziroma ko sodišče samo zazna okoliščine, ki bi lahko utemeljevale odlog. Gre za pozitivno diskrecijo sodišča in ne negativno obveznost, kot ta izhaja iz izreka izpodbijane odločitve, saj je ZIZ ne pozna. Prav tako je še obrazložiti, da CSD ne more vložiti predloga za odlog izvršbe, saj ni stranka izvršilnega postopka, temveč le-ta zgolj poda mnenje, ki lahko sodišču služi kot strokovna podlaga, na osnovi katere nato presoja obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe. Aktivne legitimacije mu tako ne podeljuje niti šesti odstavek 169. člena ZIZ, niti tretji odstavek 221. člena ZIZ, kakor tudi ne katera druga določba ZIZ.

9.Ker je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZIZ in 15. členom ZIZ, ta pa ima za posledico razveljavitev odločbe, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj ni zakonske obveznosti odločiti o odlogu izvršbe po uradni dolžnosti , kot je to pojasnjeno v prejšnji točki obrazložitve tega sklepa. Bo pa moralo sodišče prve stopnje še odločiti predlogu za odlog izvršbe, ki sta ga podala dolžnika, kot sama utemeljeno opozarjata.

10.Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških dolžnikov ni odločilo, ker jih nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker sta dolžnika s pritožbo uspela in je sodišče druge stopnje sklep razveljavilo, upnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj iz tega razloga ne gre za izvršbo potreben strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1Kadar gre sicer za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 71, 71/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.