Jedro

Sicer pa tudi ni procesne ovire, da ne bi mogla tožeča stranka spremeniti tožbenega zahtevka tudi izven rokov, ki so določeni za vložitev pripravljalnih vlog v smislu člena 451 ZPP. Da je sprememba tožbe tudi v postopku majhne vrednosti dovoljena, pa kaže sklepati že iz dikcije prvega odstavka člena 449 ZPP, ki predvideva dokončanje postopka po pravilih o rednem pravdnem postopku, če tožeča stranka spremeni tožbeni zahtevek tako, da vrednost spornega predmeta presega 200.000,00 SIT.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem obsegu, to je v prvem odstavku točke I izreka, vključno s stroškovno odločitvijo, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženi stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

V točki I - prvi odstavek izreka je sodišče prve stopnje prvemu tožencu naložilo plačilo glavnice v znesku

409.902,00 SIT s procesnimi obrestmi od 16.05.2005 dalje (v skladu z modificiranim tožbenim zahtevkom), prav tako pa mu naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 95.840,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek zoper prvega toženca še za znesek 9.910,37 SIT s procesnimi obrestmi od

16.05.2005 dalje je zavrnilo (drugi odstavek, točka I izreka), v celoti pa je zaradi ugotovljenega zastaranja zavrnilo tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper drugotoženko (točka II izreka napadene sodbe).

Proti tej sodbi se pravočasno pritožujeta obe toženi stranki. Prvi toženec napada obsodilni del prvostopenjske sodbe, vsebovan zoper njega v točki I - prvi odstavek izreka, drugotoženka pa smiselno (potem, ko je glede glavne stvari v pravdi uspela), graja le stroškovno odločitev. Uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe določb materialnega prava in se zavzemata najprej za spremembo napadene sodbe v skladu s pritožbenim stališčem in zavzemanjem, podrejeno pa za njeno razveljavitev s ponovljenim odločanjem pred sodiščem prve stopnje.

Tožeča stranka pritožbenega odgovora ni vložila.

Pritožba ni utemeljena.

Glede prvega toženca: Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijane odločitve glede glavne stvari v izpodbijanem obsegu tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih ugovorov, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve v okviru drugega odstavka člena 350 Zakona o pravdnem postopku - ZPP, pri čemer ni mogoče prezreti, da se je glede na spremembo tožbenega zahtevka v teku pravde začetni spor majhne vrednosti nadaljeval nato po določilih ZPP o rednem postopku, ob dvignjeni sporni vrednosti tožbenega predmeta nad 200.000,00 SIT. V okviru tako izvršenega pritožbenega preizkusa zadeve pritožbeno sodišče pri delu in odločitvi sodišča prve stopnje ni našlo nekih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki bi vodile k razveljavitvi sodbe iz procesnih razlogov. Protivljenje toženca dovoljeni spremembi tožbe v teku pravde ni utemeljeno in posega v dopustno procesno dispozicijo strank, ki jo ravno v primeru spremembe tožbe z vidika tožeče stranke, tudi ob morebitnem protivljenju druge pravdne stranke, ohranja dovoljenje sodišča v skladu s prvim odstavkom člena 185 ZPP. Do takšne procesne situacije je prišlo tudi v danem primeru, saj je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe in glede takšne odločitve, ki jo tudi pritožba še vedno graja, pritožbeno sodišče nima pomislekov. Tožeča stranka je itak v bistvu postavljeni tožbeni zahtevek spremenila oziroma zvišala le nominalno ob v bistvu nespremenjeni njegovi realni vrednosti, saj je vse od začetka postopka zahtevane zamudne obresti le kapitalizirala. Sicer pa tudi ni procesne ovire, da ne bi mogla tožeča stranka spremeniti tožbenega zahtevka tudi izven rokov, ki so določeni za vložitev pripravljalnih vlog v smislu člena 451 ZPP. Da je sprememba tožbe tudi v postopku majhne vrednosti dovoljena, pa kaže sklepati že iz dikcije prvega odstavka člena 449 ZPP, ki predvideva dokončanje postopka po pravilih o rednem pravdnem postopku, če tožeča stranka spremeni tožbeni zahtevek tako, da vrednost spornega predmeta presega 200.000,00 SIT.

Tovrstna pritožbena izvajanja tedaj ne morejo biti utemeljena in iz tega vidika procesnih kršitev sodišču prve stopnje ni moč očitati.

Sodišče prve stopnje je tudi v zadostni meri in sprejemljivo utemeljilo obstoj podlage tožbenega zahtevka tožeče stranke v delu, ki se nanaša na prvega toženca, in to v dolžnosti toženca kot etažnega lastnika, da pokrije stroške obnove skupnih delov večstanovanjske stavbe, ob ugotovljeni aktivni legitimaciji tožeče stranke kot upravnika večstanovanjske stavbe in ugotovitvi nastanka stroškov v zvezi z obnovo strehe ter sicer s strani tožene stranke neosporavanem načinu razdelitve teh stroškov med etažne lastnike, v vsakem primeru pa tudi v inštitutu poslovodstva brez naročila, kot je vse to sodišče prve stopnje dovolj natančno obrazložilo in pritožbeno sodišče povzema dejanske in pravne zaključke sodišča prve stopnje v tej smeri, pavšalna nasprotna pritožbena izvajanja v tej smeri pa zavrača kot neutemeljena.

Glede druge toženke: Pritožba te toženke se nanaša le na stroškovno odločitev. Res je, da je sama v pravdi uspela glede na zavrnjen tožbeni zahtevek zoper njo in res je, da kljub temu sodišče prve stopnje kakršnegakoli povračila njenih pravdnih stroškov njej ni priznalo. Vendar pa je svojo odločitev ustrezno utemeljilo, pri tem, ko je poudarilo, da je oba toženca zastopal isti pooblaščenec, ki priglašenih pravdnih stroškov glede njiju ni ustrezno razmejil. Sicer pa bi mogel v zvezi z zastopanjem več strank v istem postopku zahtevati le dodatni povišek na skupno vrednost storitve (člen 8 Odvetniške tarife - OT), razen, v kolikor bi bilo kakšno procesno dejanje izvršeno izključno v korist posamezne zastopane stranke, kar pa v danem primeru ni mogoče ugotoviti. Dodatno pa tudi ni brez pomena ugotovitev sodišča prve stopnje, da v bistvu v zvezi z obravnavanjem tožbenega zahtevka zoper drugotoženko neki posebni stroški niso nastali.

Tako je tudi stroškovna odločitev glede drugotoženke materialnopravno pravilna.

Ko pritožbeno sodišče tudi samo uradno upoštevnih kršitev procesnega ali materialnega prava pri delu in odločitvi sodišča prve stopnje ni našlo, je po navedenem pritožbo tožencev zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem obsegu potrdilo prvostopenjsko sodbo, vključno s stroškovno odločitvijo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka sledi pritožbenemu neuspehu toženih strank in temelji na prvem odstavku člena 165 v zvezi s prvim odstavkom 154 ZPP.