Jedro

Dejansko stanje glede za odločitev relevantnih dejstev v zadevi je nepopolno ugotovljeno. V ponovljenem postopku mora tožena stranka ob upoštevanju 17. člena in 18. člena ZUPJS pravilno ugotoviti premoženje tožnika, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre pri odločanju o dodelitvi BPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2741/2016 z dne 29. 11. 2016 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v gospodarskem pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 2093/2016, zaradi plačila 614.419,00 EUR, zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da iz baze podatkov Geodetske uprave RS (v nadaljevanju: GURS) in elektronske Zemljiške knjige izhaja, da je tožnik solastnik do ½ nepremičnine na naslovu …, tj. parcele št. 2877, k.o. …, na kateri se nahaja stavba št. 427, št. dela stavbe 4, z uporabno površino 203,7 m², v vrednosti 307.195,98 EUR, kar za delež lastništva tožnika znaša 153.597,98 EUR. V naravi predstavlja stanovanje, ki se nahaja v tretjem nadstropju večstanovanjske stavbe, v kateri tožnik živi s svojo ženo. Poleg navedenega je tožnik v deležu do ½ solastnik stavbe št. 427, št. dela stavbe 21, ki se nahaja na parceli s parc. št. 2877, k.o. …, na naslovu …, ki v naravi predstavlja klet, z uporabno površino 11,8 m², v vrednosti 354,00 EUR, kar za delež lastništva tožnika znaša 177,00 EUR. Tožnik je tudi lastnik parcele s parc. št. 184/5, k.o. …, v vrednosti 650,92 EUR. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na drugi odstavek 17. člena in na prvi odstavek 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ter 14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik). Tožena stranka je zaključila, da celotna uporabna površina dela stavbe znaša 203,7 m², oz. glede na ½ delež solastništva tožnika 101,85 m². Po odšteti vrednosti stanovanja, primernega za 2-člansko družino, ki znaša 90,00 m², znaša razlika, s katero presežeta vrednost primernega stanovanja, 11,85 m² (101,85 m² – 90,00 m²). Vrednost navedene presežene razlike znaša 17.870,75 EUR, vrednost kleti znaša 177,00 EUR in vrednost parcele v k.o. … znaša 650,92 EUR. Skupna vrednost nepremičnin, ki se upoštevajo kot premoženje družine tožnika znaša 18.698,67 EUR. Po določbi prvega odstavka 27. člena Zakona v socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) se BPP ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino mejnega zneska 14.042,88 EUR. Ker tožnik že z vrednostjo nepremičnega premoženja presega mejni znesek za dodelitev BPP, se tožena stranka ni spuščala v presojo lastnega dohodka in v presojo drugega premoženja tožnika in njegove družine.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in trdi, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje, saj je napačno ugotovila površino stanovanja 203,7 m² (pravilno je 183,5 m²), napačno je ugotovila, da je tožnik solastnik nepremičnin do ½. Iz zemljiške knjige izhaja, da je tožnik solastnik do ¼, ter dodaja, da je svoj lastniški delež že 22. 7. 2011 z darilno pogodbo prenesel na svojo pastorko. To je razvidno iz darilne pogodbe kot tudi iz prijave udeležbe v nepravdnem postopku. Če bi tožena stranka upoštevala obstoječe stanje v zemljiški knjige, bi morala ugotoviti, da je tožnik lastnik le do ¼, kar ob skupni vrednosti stanovanja 183,5 m² znaša 45,185 m². Tožnik opozarja, da je tožena stranka tudi napačno ugotovila, da je lastnik nepremičnine z ID znakom 200-184/5-0. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Velenju, Dn 382815/2016 z dne 22. 11. 2016 izhaja, da je bila ta nepremičnina 24. 5. 2010 prodana na podlagi prodajne pogodbe. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožnikovi prošnji za dodelitev BPP ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. Toženi stranki pa naj tudi naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka v okviru ugotavljanja tožnikovega finančnega položaja pravilno ugotovila vrednost njegovega premoženja, saj je tožnikovo prošnjo za BPP zaradi preseganja premoženjskega cenzusa zavrnila.

7. Iz prvega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) izhaja, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre pa izhaja, da premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati niti presegati 14.042,88 EUR, sicer ni upravičen do BPP. Tožena stranka je zaključila, da tožnikovo premoženje presega znesek 14.042,88 EUR. Pri tem se je oprla na 17. člen in 18. člen ZUPJS, saj je ugotovila, da tožnikovo premoženje presega omenjeni mejni znesek (14.042,88 EUR). Po presoji sodišča tožena stranka dejansko stanje v zadevi ni ugotovila pravilno.

8. Tožnik v tožbi ugovarja, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje in sicer, da je napačno ugotovila površino stanovanja ter napačno zaključila, da je tožnik solastnik stanovanja (obeh stanovanjskih enot) do ½ in da je lastnik nepremičnine z ID znakom 200-184/5-0. Sodišče ugotavlja, da iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik lastnik stanovanja, ki v naravi predstavlja dve 3-sobni stanovanji, ki sta združeni v eno stanovanje, pri čemer je razvidno, da je tožnik lastnik vsake posamezne enote (le) do ¼. V upravnem spisu pa se nahaja tudi darilna pogodba z dne 22. 7. 2011, iz katere je razvidno, da je tožnik svoj delež (¼ vsake stanovanjske enote) na stanovanju podaril pastorki. V upravnem spisu se nahaja tudi sklep Okrajnega sodišča v Velenju, Dn 382815/2016 z dne 22. 11. 2016, iz katerega je razvidno, da je tožnik nepremičnino s parc. št. 184/5 k.o. … (na podlagi prodajne pogodbe z dne 24. 5. 2016) prodal A.A. in da je pri nepremičnini, parc. št. 184/5 k.o. … vknjižena lastninska pravica na A.A..

9. Glede na navedeno so po presoji sodišča utemeljeni tožnikovi ugovori, da je dejansko stanje glede za odločitev relevantnih dejstev v zadevi nepopolno ugotovljeno. Sodišče je zato na podlagi 2. točke in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovljenem postopku naj tožena stranka ob upoštevanju 17. člena in 18. člena ZUPJS pravilno ugotovi premoženje tožnika, ki se upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega kriterija iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre pri odločanju o dodelitvi BPP. Treba bo razjasniti dejansko stanje glede lastništva stanovanja, lastništva parcele v k.o. … in po potrebi tudi ostale okoliščine v zvezi s tožnikovim materialnim položajem ter nato ponovno odločiti o zadevi.

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

11. Ker je tožnik že po zakonu oproščen plačila sodnih taks, sodišče o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni odločalo s posebno odločbo.