Up-260/04 - 8

13. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 24. maja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips št. 197/2003 z dne 20. 1. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je vložil revizijo zoper pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je to potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega zahtevka za vrnitev nazaj na delo. Vrhovno sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo, ker jo je vložil pritožnik sam, brez pooblaščenca. Pri tem se je sklicevalo na to, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma stranka sama le tedaj, če ima opravljen pravniški državni izpit. Pritožnikova revizija, ki po mnenju Vrhovnega sodišča ni bila tako nerazumljiva ali nepopolna, da je ne bi bilo mogoče obravnavati, je dopuščala ugotovitev, da je revizijo vložil nekdo, ki te pravice ni imel.

2.Zoper sklep Vrhovnega sodišča je pritožnik vložil laično ustavno pritožbo, v kateri obširno razlaga svoje nezadovoljstvo s potekom delovnega spora. Navaja, da ga je delovno sodišče prve stopnje po vložitvi revizije s sklepom pozvalo, naj vloži še en izvod revizije s prilogami, kar je storil. Meni, da je bil z navedenim sklepom zaveden, ker je nato prejel izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije, po katerem kot laik ne more vložiti revizije.

3.Predmet sklepa Vrhovnega sodišča je procesna odločitev o dovoljenosti revizije, zato se mora Ustavno sodišče v postopku presoje ustavne pritožbe omejiti le na ta vidik in ne more presojati pritožnikovih navedb, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku. Pritožnik ne pojasni, katere človekove pravice in temeljne svoboščine naj bi mu bile kršene z odločitvijo Vrhovnega sodišča. Iz njegovih navedb v ustavni pritožbi smiselno izhaja le nestrinjanje z odločitvijo Vrhovnega sodišča, kar pa za izkazanost kršitve človekovih pravic ne zadostuje. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožnikovo revizijo, ker pritožnik ni vložil revizije po pooblaščencu, ki je odvetnik. V presojo, ali je odločitev sodišča pravilna, se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. Skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano odločbo sodišča le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Teh pa, kot je že bilo navedeno, pritožnik ni izkazal.

4.Kolikor je mogoče razumeti, da pritožnik z očitkom, da je bil zaveden, smiselno zatrjuje kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), tudi ta kršitev ni izkazana. Zgolj okoliščina, da si pritožnik kot prava neuka stranka pravila o dopustnosti revizije razlaga drugače od sodišča, za utemeljitev kršitve pravice iz 22. člena Ustave namreč ne zadošča.

5.Ker z izpodbijano sodno odločbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustavno sodišče pritožnikove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Za sprejem sta se izrekla sodnik dr. Ciril Ribičič in sodnica dr. Dragica Wedam Lukić. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan