Jedro

Uporaba 157. člena ZPP je glede na okoliščine konkretnega primera zmotna. Tožena stranka je izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka podala, predno je prejela vlogo tožeče stranke z razširitvijo tožbenega zahtevka še z zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov. Uporabiti je potrebno splošna pravila iz 154. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu (točka 4. izreka) spremeni tako, da se glasi: „ Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 8.307,00 EUR stroškov pravdnega postopka v roku 15-tih dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi“.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 495,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15-tih dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine parc. št. 261 k.o. X do deleža 7.254/30.000. Zavrnilo je zahtevo za vpis lastninske pravice po uradni dolžnosti. Glede stroškov postopka pa je v točki 4. izreka odločilo, da jih krije tožeča stranka sama.

2. Tožeča stranka se pritožuje zoper stroškovni del izreka prvostopenjske sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da višje sodišče stroškovni sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov pravdnega postopka, vključno s pritožbenimi. Opozarja, da tožena stranka povrnitve stroškov po 157. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sploh ni zahtevala in tudi ni podala nobenih navedb v zvezi s stroški postopka oziroma s tem, da ni dala povoda za tožbo, niti ni prerekala navedb v vlogi z dne 24.1.2013. Določbe 157. člena ZPP ni mogoče uporabiti, ker tožena stranka ni prostovoljno izpolnila tožbenega zahtevka, saj ji ni izročila posadne listine na podlagi katere bi se lahko vpisala v zemljiško knjigo. Tožena stranka je ravnala tudi v nasprotju z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Stečajna upraviteljica bi morala priznati izločitveno pravico. Razen tega je bila tožena stranka že z dopisom 24.2.2011 pozvana k prostovoljni izpolnitvi obveznosti. Tožena stranka se ni odzvala ne na dopis, ne na vloženo tožbo, ne na prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku, zato ni mogoče šteti, da ni dala povoda za tožbo. Ker so stroški zaznambe spora nastali zaradi tega postopka, spadajo med pravdne stroške (prvi odstavek 151. člena ZPP) in je upravičena tudi do njihovega povračila.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uporaba 157. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške tožene, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, je glede na okoliščine konkretnega primera zmotna.

6. V tožbi, vloženi 22.2.2011, je tožeča stranka navedla, da povrnitve stroškov postopka še ne uveljavlja, si pa to pravico pridružuje, če bi tožena stranka nasprotovala tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice. Ker je bil nad toženo stranko uveden stečajni postopek, je sodišče s sklepom z dne 6.4.2011, ki je postal pravnomočen 3.5.2011, prekinilo pravdni postopek; pravilno tožbe toženi stranki takrat v odgovor ni vročalo. V stečajnem postopku je tožeča stranka prijavila izločitveno pravico na nepremičnini parc. št. 261 k.o. X, vendar jo je stečajna upraviteljica prerekala. Zato je tožeča stranka morala, da bo lahko dosegla vknjižbo lastninske pravice, skladno s 311. členom ZFPPIPP predlagati nadaljevanje pravdnega postopka. Sodišče je po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka tožbo vročilo v odgovor stečajni upraviteljici; tožena stranka je tako tožbo s pozivom na odgovor prejela šele 17.1.2013 (vročilnica, pripeta k list. št. 30 spisa). Še v času, ko je tekel rok za odgovor na tožbo, pa je tožeča stranka z vlogo 24.1.2013 razširila tožbeni zahtevek še z zahtevkom za povračilo pravdnih stroškov. Vlogo z dne 24.1.2013 je tožena stranka prejela 4.2.2013 (tudi ta vročilnica je pripeta k list. št. 30 spisa). Še pred prejemom te vloge, in sicer 23.1.2013 (gl. list. št. 34 spisa), je tožena stranka podala izjavo, da tožbeni zahtevek pripoznava. Pripoznala je torej le tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice, ne pa zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov.

7. Ker je tožena stranka izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka podala, predno je prejela vlogo tožeče stranke z razširitvijo tožbenega zahtevka še z zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov, je prvostopenjsko sodišče o stroških postopka odločilo na podlagi obravnavanja. Ker gre za stroškovno odločitev, je to lahko storilo brez naroka. Moralo pa je upoštevati predloge in navedbe strank v postopku. Tožena stranka na vlogo z dne 24.1.2013 ni odgovorila. Svojih stroškov ni priglasila, niti ni trdila, da so izpolnjeni pogoji iz 157. člena ZPP. Tudi na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila. Zato sodišče nima podlage za uporabo 157. člena ZPP. Uporabiti je potrebno splošna pravila iz 154. člena ZPP, zato mora tožena stranka, ki je v pravdi propadla, tožeči stranki povrniti vse njene potrebne (155. člen ZPP) pravdne stroške. Te je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi priglasitve tožeče stranke (163. člen ZPP) v vlogi z dne 24.1.2013 in skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1). Nagrada za postopek gre tožeči stranki po tar. št. 3101 ZOdvT, torej s količnikom 0,8, saj v zadevi ni bil opravljen narok. Glede na vrednost spornega predmeta 1.616.500,00 EUR znaša nagrada za postopek 3.340,00 EUR. Do stroškov za izdelavo kopij po tar. št. 6000 ZOdvT tožeča stranka ni upravičena, saj ni izkazala, da bi morala izdelati kopije listin, ki sodijo pod navedeno tarifno številko. Upravičena pa je do 20,00 EUR pavšalnih zneskov za poštne in telekomunikacijske storitve po tar. št. 6002 in 672,00 EUR DDV (tar. št. 6007 ZOdvT). Ker se je postopek končal s sodbo na podlagi pripoznave, izdano pred prvim narokom za glavno obravnavo, je bilo tožeči stranki vrnjenih 2/3 plačane sodne takse, zato je tožena stranka dolžna povrniti preostanek sodne takse 4.275,00 EUR (tar. št. 1112 ZST-1). Skupaj znesejo potrebni pravdni stroški tožeče stranke na prvi stopnji 8.307,00 EUR.

8. Stroški zaznambe spora tožeči stranki ne gredo, saj so to stroški drugega - zemljiškoknjižnega postopka, ne pa del tega postopka. Sicer pa ji stroški tudi v postopku za zaznambo spora ne gredo. V zemljiškoknjižnem postopku se glede stroškov postopka smiselno uporablja Zakon o nepravdnem postopku (120. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK), na podlagi 35. člena ZNP pa nosi stroške postopka stranka sama.

9. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 157. člen ZPP, ki predstavlja materialno pravo za stroškovno odločitev, je sodišče druge stopnje na podlagi 358. člena ZPP spremenilo izpodbijano 4. točko izreka prvostopenjske sodbe.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka je do njihove povrnitve upravičena, ker je uspela s pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ne gredo pa ji v priglašeni višini, saj se je pritožila le zoper stroškovno odločitev, zato se prizna nagrada 50 EUR po tar. št.3220 ZOdvT, pavšalni znesek 10 EUR po tar št. 6002 ZOdvT, 12 EUR davka (tar. št. 6007) in sodna taksa 423 EUR (tar. št.1121 ZST-1).

11. Skladno s 313. členom ZPP je pritožbeno sodišče določilo 15 dnevni paricijski rok. Če tožena stranka stroškov postopka ne bo plačala v tem roku, bo prišla v zamudo, in bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (299. in 387. člen Obligacijskega zakonika).