Jedro

Upravljati investicijsko družbo pomeni opravljati v njenem imenu in za njen račun vse posle v zvezi z upravljanjem njenega finančnega premoženja. Pod ta pojem pa ni mogoče podvesti prve prodaje delnic izdajatelja. Zato Agencija za trg vrednostnih papirjev ne more poseči vanjo z ukrepom iz 3. alinee 3. odst. 112. a člena ZISDU.

Z vknjižbo v centralni register klirinško depotne družbe v dobro imetnika, ki jo je vpisal in vplačal, je nematerializirana delnica izdana. S preknjižbo v centralnem registu se pravice iz delnice prenese na drugega imetnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 22.4.1998 štev... r a z v e l j a v i.

Obrazložitev

Odločba, s katero je Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) odvzela družbi D., upravljanje investicijskih skladov d.d., L. (v nadaljevanju: D. d.d.), dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov in posebno dovoljenje za upravljanje pooblaščene investicijske družbe, je postala pravnomočna s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 12.2.1998 opr. štev.

G 2/97. Udeleženec K.S.1, pooblaščena investicijska družba d.d. (v nadaljevanju: udeleženec), je dal KDD Centralni klirinško depotni družbi d.d., Ljubljana, nalog za vknjižbo 68.927 delnic v skupni vrednosti 68.927.000,00 SIT v dobro D. d.d. zaradi plačila provizije za upravljanje v letih 1996 in 1997. Z izpodbijano odločbo je Agencija prepovedala KDD Centralni klirinško depotni družbi izvršitev omenjenega naloga.

Odločbo Agencije izpodbija udeleženec s pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur. list RS štev. 6/94...10/98; v nadaljevanju: ZISDU) in Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS štev. 6/94; v nadaljevanju: ZTVP) sta medsebojno povezana v tolikšni meri, da je treba pomen posameznih pojmov v enem zakonu razlagati tudi s pomočjo določb drugega zakona.

ZISDU v več določbah govori o upravljanju investicijskih družb. Investicijska družba se ne sme upravljati sama, ampak jo na podlagi pogodbe upravlja družba za upravljanje (62. člen ZISDU). Zato je treba pomen izraza "upravljanje" iskati v določbi, ki pojasnjuje pojem pogodbe o upravljanju investicijske družbe, to je v 70. členu ZISDU. Po tem zakonskem določilu pomeni "upravljati investicijsko družbo" opravljati v imenu in za račun investicijske družbe vse posle v zvezi z "upravljanjem finančnega premoženja" investicijske družbe.

Razlage pojma "upravljanje finančnega premoženja" ZISDU ne daje, najti pa jo je v 4. alinei 1. odstavka 39. člena ZTVP. Po tej zakonski določbi je upravljanje s finančnim premoženjem gospodarjenje z vrednostnimi papirji po naročilu in za račun strank proti plačilu provizije. Primerjava s 5. alineo 1. odstavka 39. člena ZTVP pove, da pri upravljanju s finančnim premoženjem po 4. alinei 1. odstavka 39. člena ZTVP ne gre za prvo prodajo delnic njihovega izdajatelja, to je za prodajo delnic, na katere je izdajatelj razdelil osnovni kapital (primerjaj: 1. odstavek 169. člena Zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS štev. 30/93...20/98; v nadaljevanju: ZGD), ampak za nadaljnje prodaje delnic, katerih lastniki so osebe, različne od izdajatelja.

Glede na dejavnost udeleženca, opredeljeno v 137.členu ZISDU (zbiranje certifikatov, izdanih po 31. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, in denarnih sredstev ter njihovo nalaganje v skladu z omenjeno zakonsko določbo), pojma "upravljanje finančnega premoženja" po ZISDU ni mogoče razlagati samo z določbo 4. alinee 1. odstavka 39. člena ZTVP. Razširiti jo je treba na gospodarjenje z vsem premoženjem (denarjem, stvarmi, pravicami), ki ga ima lahko pooblaščena investicijska družba. Ni pa v ta pojem mogoče vključiti izpolnjevanja pravic in obveznosti s področja delničarskega kapitala (glej: Slovenski računovodski standard 8 - opredelitve pojmov), v konkretnem primeru vknjižbe nematerializiranih delnic v dobro njihovega imetnika - D. d.o.o. - za njen stvarni vložek v že izvedeno povečanje osnovnega kapitala udeleženca.

Po 1. odstavku 111. člena ZISDU nadzoruje Agencija tudi poslovanje investicijskih družb. Iz ostalih določb ZISDU sledi, da se ta nadzor izvaja preko nadzora upravljanja finančnega premoženja investicijske družbe, ki ga (upravljanje) izvaja družba za upravljanje. Ker pod pojem upravljanja finančnega premoženja investicijske družbe ne spada izpolnjevanje pravic in obveznosti s področja delničarskega kapitala, tudi nadzor Agencije v okviru izvajanja upravičenj iz 111. člena in sledečih ZISDU ne more seči preko izvajanja nadzora nad upravljanjem finančnega premoženja investicijskih družb. V posledici tega tudi izrek začasnega ukrepa iz 112.a člena ZISDU ne more seči preko izvajanja omenjenega nadzora.

Po 3. odstavku 139. člena in 3. odstavku 134. člena ZISDU plačujejo pooblaščene investicijske družbe prvih pet let po ustanovitvi del provizije pooblaščeni družbi za upravljanje z izdajo novih delnic. Zakonski določbi o načinu plačevanja provizije sta prisilne narave. Iz 3. odstavka 134. člena ZISDU in 328. člena ter sledečih ZGD pa sledi, da je na nove delnice razdeljen po 328. členu in sledečih ZGD povečani del osnovnega kapitala (primerjaj: 1. odst. 169. člena ZGD).

Dne 2.4.1998 je bilo v sodni register (sodni register je javna knjiga in vpis vanj učinkuje nasproti tretjim od dneva vpisa - 1. odstavek 7. člena in 1. odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru - Ur. list RS štev. 13/94) vpisano povečanje osnovnega kapitala udeleženca, povečanega po določbah o odobrenem kapitalu (328. člen in sledeči ZGD) za 68.927.000,00 SIT, razdeljenega na 68.927 delnic. Z dnem vpisa povečanja osnovnega kapitala v sodni register je povečanje osnovnega kapitala začelo veljati (1. odstavek 329. člena v zvezi s 315. členom ZGD). Čim je bilo povečanje osnovnega kapitala vpisano v sodni register, je udeleženec moral izdati delnice (primerjaj: 1. odstavek 329. člena v zvezi s 317. členom ZGD). Izdal jih je v nematerializirani obliki. Takšne delnice veljajo za izdane, ko jih klirinško depotna družba (v nadaljevanju: KDD), na podlagi izdajateljevega naloga, vknjiži v dobro imetnikov, ki so jih vpisali in vplačali (1. odstavek 8. člena Uredbe o nematerializiranih vrednostnih papirjih - Ur. list RS štev. 45/95; v nadaljevanju: Uredba). KDD vknjižbo mora izvesti (2. odstavek 8. člena Uredbe), odkloni jo lahko samo iz razlogov, navedenih v 3. odstavku 8. člena Uredbe. Vprašanje obstoja teh odklonitvenih razlogov pa za odločitev v tej zadevi ni pomembno.

Z izdajo delnice, to je z vknjižbo v centralnem registru v dobro imetnika, pravica iz delnice nastane, s preknjižbami v centralnem registru pa se pravica iz delnice prenaša (6. člen Uredbe). Z vknjižbo v dobro imetnika na podlagi izdajateljevega naloga izpolni izdajatelj svojo obveznost do vlagatelja vložka, v obravnavanem primeru do D. d.o.o. kot vlagatelja stvarnega vložka. Izpolnitve takšne obveznosti, kot je ugotovljeno že zgoraj, pa ni mogoče podvesti pod pojem upravljanja s finančnim premoženjem izdajatelja delnic. Pač pa spada v upravljanje s finančnim premoženjem ravnanje s premoženjem, ki ga pridobi izdajatelj delnic z izdajo (tudi novih) delnic (n. pr. nalaganje z izdajo delnic pridobljenih sredstev v delnice drugih izdajateljev), prenosi nematerializiranih delnic, ki so v centralnem registru vpisani nanj in jih je pridobil s finančnimi transakcijami, ki jih je izvedla družba za upravljanje v njegovem imenu in za njegov račun, in drugo). Upravljanje s finančnim premoženjem je torej ravnanje z njim v imenu in za račun naročnika - investicijske družbe (70. člen ZISDU), ne pa ravnanje v svojem imenu in za svoj račun. Prav to pa pomeni, s stališča D. d.o.o., prevzem delnic namesto provizije.

Razen iz ralogov, navedenih v 3. odstavku 8. člena Uredbe, mora KDD odkloniti izvedbo naloga imetnika nematerializirane delnice tudi, če Agencija družbi za upravljanje začasno prepove upravljanje investicijskih skladov po 1. odstavku 112.a člena ZISDU in pri tem izreče tudi ukrep iz 3. alinee 3. odstavka 112.a člena ZISDU.

Ne samo iz do sedaj povedanega, tudi iz 3. alinee 3. odstavka 112.a člena ZISDU v povezavi s 6. členom Uredbe izhaja, da Agencija v izvajanju nadzora iz 111. člena in sledečih ZISDU, vključno z (začasnimi) ukrepi, ki jih lahko izreka, ne nadzoruje (ne)izpolnjevanja pravic in obveznosti s področja delničarskega kapitala. Po 3. alinei 3. odstavka 112.a člena ZISDU prepove Agencija depozitarju izvršitev nalogov družbe za upravljanje (ne: investicijske družbe) za prenos vrednostnih papirjev investicijskih skladov (ne pa za njihov vpis). Šesti člen Uredbe pa loči vpis vrednostnega papirja (z njim pravica iz vrednostnega papirja šele nastane, in sicer v korist njegovega prvega imetnika - primerjaj: 1. odstavek 8. člena Uredbe) in njegov prenos (že obstoječa pravica iz vrednostnega papirja se prenese z njegovega dosedanjega imetnika na drugega). Gospodarjenje z vrednostnimi papirji po naročilu in za račun stranke (upravljanje s finančnim premoženjem) je zato samo njihovo prenašanje, ne pa tudi izdajanje. Pred vpisom namreč pravica iz vrednostnega papirja še sploh ni nastala. Zato je razumljivo, da je zakon upravičil A. samo za izrek začasne prepovedi prenašanja vrednostnih papirjev, ne pa tudi za prepoved njihovega vpisa, s tem pa tudi ne za poseg v pravice in obveznosti, izhajajoče iz njihove izdaje, v obravnavanem primeru kot posledice že vloženega stvarnega vložka (povečanje osnovnega kapitala je v sodni register že vpisano).

D. d.o.o. kot pooblaščena družba za upravljanje je za upravljanje udeleženca kot pooblaščene investicijske družbe sklenila pogodbo o upravljanju. To je pogodba obligacijskega prava, za katero veljajo določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ štev.

29/78...57/89; v nadaljevanju: ZOR), če ZISDU nima posebnih določb. Pogodba je morala biti sklenjena, da je udeleženec sploh lahko "zaživel" (67. člen ZISDU). Zakon delno, vsaj glede načina plačila provizije (3. odstavek 139. člena ZISDU), določa tudi njeno vsebino. Zato pride v tem obsegu v poštev tudi uporaba 27. člena ZOR. Ne glede na to, ali je D. d.o.o. (še) upravičena do delnic, izdanih v njeno dobro namesto plačila provizije (3. odst. 139. člena ZISDU), gre za čisto civilnopravno razmerje med udeležencem kot delniško družbo in njenim delničarjem. D. d.o.o. je (bi) namreč to postala s povečanjem osnovnega kapitala. To pa je bilo vpisano v sodni register zato, ker je zagotovila stvarni vložek v višini povečanja osnovnega kapitala. V to pravno razmerje, ki je tudi podlaga za izdajo delnic v dobro delničarja, pa Agencija z ukrepom iz 112.a člena ZISDU ne more posegati (ne gre za upravljanje s finančnim premoženjem udeleženca) ne glede na to, ali je D. d.o.o. (še) upravičena do omenjenih delnic. V okvir upravljanja finančnega premoženja namreč ne spada odločanje o povečanju osnovnega kapitala. O tem odloča investicijska družba sama. Zato odločanje o povečanju osnovnega kapitala, katerega posledica je tudi izdaja delnic v dobro vlagateljev, ni predmet pogodbe o upravljanju investicijske družbe (primerjaj: zlasti 1. in 3. odstavek 75. člena ZISDU). Predmet pogodbe o upravljanju so šele sredstva, ki jih je investicijska družba prejela za delnice, katere je izdala (73. člen ZISDU). Ker gre za prvo prodajo delnic (3. odstavek 4. člena ZTVP), bi lahko Agencija posegla vanjo samo po določbah ZTVP, ki urejajo prvo prodajo vrednostnih papirjev. Ker pa ji te takšnega upravičenja ne dajejo (primerjaj: 1. odstavek 6. člena ZTVP v zvezi z 2. alineo 1. odstavka 5. člena ZTVP, oziroma v zvezi s 4. alineo 2. odstavka 5. člena ZTVP in 3. odstavkom 134. člena ZISDU), izostanka takšnega upravičenja ne more nadomestiti z upravičenjem iz 112.a člena ZISDU, ki pa se nanaša samo na upravljanje finančnega premoženja investicijske družbe, v okvir katerega pa je mogoče umestiti samo nadaljnje prodaje vrednostnih papirjev (primerjaj: 1. in 3. odstavek 4. člena ZTVP).

Izven zgoraj navedenega pritožbeno sodišče še opozarja, da so vsa upravičenja Agencije iz 112. člena, 112.a člena in 118. člena ZISDU uperjena samo proti družbam za upravljanje in ne proti investicijskim družbam. Agencija je sicer v izpodbijani odločbi navedla, zakaj je izrekla začasni ukrep iz 112.a člena ZISDU udeležencu in ne družbi za upravljanje. Meni, da je to lahko storila na podlagi smiselne uporabe 112. člena in 112.a člena ZISDU zato, ker udeleženec po razdrtju pogodbe o upravljanju po samem zakonu (1. odstavek 90. člena ZISDU) ni imel več družbe za upravljanje. Ta razlog pa ne vzdrži, predvsem iz zgoraj navedenih razlogov, dodatno pa še zaradi tega ne, ker bi morala Agencija, po odvzemu dovoljenja D. d.o.o. za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih družb in posebnega dovoljenja za upravljanje pooblaščene investicijske družbe, ravnati po 2. odstavku 90. člena ZISDU. Ker pa očitno tako ni ravnala, morebitnih nepravilnosti v poslovanju investicijske družbe, ki bi nastale zaradi opustitve takšnega ravnanja, ne more sanirati s širjenjem lastne pristojnosti.

Iz povedanega sledi, da Agencija v izpodbijani odločbi materialnega prava ni pravilno uporabila. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano odločbo razveljavilo (3. točka 381. člena ZPP).