Jedro

Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni spor zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, natančneje za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč. Glede na to v konkretnem primeru ZBPP dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku ne omogoča.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravno sodišče RS (v nadaljevanju toženka) zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1333/2023 z dne 19. 10. 2023. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil vlogo za nujno ali izjemno brezplačno pravno pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1333/2023 z dne 19. 10. 2023. Z navedenim sklepom je sodišče zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS, št. Bpp 116/2023-5 z dne 7. 8. 2023, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, št. Su 96/2023 z dne 15. 5. 2023. Ker tožnik vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč v upravnem sporu v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči, gre za t. i. nedovoljeno veriženje prošenj za brezplačno pravno pomoč, zato je toženka njegovo vlogo zavrnila.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženki iz drugih postopkov znano, da mu je država 17. 8. 2006 iz električnega omrežja nezakonito odklopila dve delavnici, ki sta njemu in njegovi družini od leta 1971 dalje zagotavljali edini vir prihodkov. Obe delavnici sta bili 4. 8. 2023 poplavljeni, zaradi odklopa elektrike pa strojev in materialov, ki se tam nahajajo, ni mogoče rešiti, zato nastaja nenadomestljiva škoda. Izpostavlja, da je toženka njegovo prošnjo zavrnila z zlorabo protiustavne pete alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Navaja še, da je izpodbijana odločba samovoljna, zlonamerna in v nasprotju s 5., 14., 15., 22., 23., 25., 26., 33., 34. in 67. členom Ustave RS. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Med strankama je sporno, ali prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo prosilčevo tožbo zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč, predstavlja t. i. veriženje prošenj v smislu pete alineje 8. člena ZBPP.

7. ZBPP v peti alineji 8. člena določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. 8. V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prav za upravni spor zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, natančneje za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč. Glede na to sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da v konkretnem primeru ZBPP dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku ne omogoča. 9. Sodišče vezano na navedeno dodatno pojasnjuje, da iz zakonodajnega gradiva v postopku sprejema novele ZBPP-C,1 ki je bila uveljavljena 4. 4. 2015 in s katero je bila izključena dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravne spore zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, izhaja, da je namen zakonske določbe, da se prepreči t. i. veriženje prošenj, ko želi prosilec, ki mu je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč zavrnjena, zoper tako odločbo sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za brezplačno pravno pomoč za sestavo tožbe v tem upravnem sporu; ko mu je tudi ta prošnja zavrnjena, ponovno prosi za brezplačno pravno pomoč za upravni spor zoper slednjo odločitev. V predlog novele vključeno novo določbo je pripravljavec utemeljeval z (že) obstoječo posebno ureditvijo plačila nagrade in dejanskih stroškov odvetnika za sestavo tožbe v upravnem sporu, ki ga stranka sproži zoper odločbo ali sklep organa za brezplačno pravno pomoč: stranka stroške takega upravnega spora nosi sama, če upravno sodišče tožbi ugodi, pa se ji stroški, ki jih je imela s postopkom, povrnejo naknadno, brez da bi morala za to posebej zaprositi (peti odstavek 34. člena ZBPP). Po razlogovanju pripravljavca zakonske novele je bil torej že ob uveljavitvi ZBPP njegov namen, da se dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni spor zoper odločbo ali sklep organa izvzame iz splošne ureditve dodelitve brezplačne pravne pomoči, čeprav je sicer v zakonu taka (eksplicitna) določba tedaj izostala. Takšna ureditev po presoji sodišča tudi ni v neskladju z Ustavo RS - za nedopusten poseg v ustavne pravice (pravico do pravnega sredstva, pravico do enakosti pred zakonom) bi lahko šlo, če država ne bi zagotavljala možnosti učinkovitega izvrševanja pravice do sodnega varstva osebam slabšega premoženjskega stanja z možnostjo dodelitve brezplačne pravne pomoči, in sicer vsakomur v takem položaju pod enakimi pogoji. Ne gre pa za tak primer, ko ima država sistem brezplačne pravne pomoči vzpostavljen, prosilka pa zakonskih pogojev za njeno dodelitev ne izpolnjuje,2 kar velja tudi v konkretnem primeru. Sodišče tako ne more slediti tožnikovim navedbam, da mu je z izpodbijano odločbo oziroma z uporabo pete alineje 8. člena ZBPP omejena pravica do pritožbe oziroma učinkovitega pravnega sredstva. Toženka je namreč njegovo prošnjo obravnavala in o njej odločila, pri čemer se je pravilno oprla na zgoraj citirano določbo zakona.

10. Tožbeni ugovori, da je izpodbijana odločba obremenjena s kršitvijo 5., 14., 15., 22., 23., 25., 26., 33., 34. in 67. člena Ustave RS, so tako splošni, nekonkretizirani in pavšalni, da ne omogočajo preizkusa v tem upravnem sporu. Sodišče se zato do njih ni vsebinsko opredeljevalo.

11. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje med strankama ni sporno. Sporno je zgolj pravno vprašanje, tj. ali prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo prosilčevo tožbo zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč, predstavlja t. i. veriženje prošenj v smislu pete alineje 8. člena ZBPP.

1 Obrazložitev predloga novele ZBPP-C v Poročevalcu DZ z dne 12. 12. 2014. 2 Naslovno sodišče tako med drugim v sodbah I U 1987/2018 z dne 9. 10. 2018 ter I U 1555/2022 z dne 6. 12. 2022.