Jedro

Iz zapisnika o opravljenem naroku ni razvidno, da bi pritožnica podala zahtevo, da uveljavlja nujni delež ali izpodbija oporoko. Zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano - torej poteka naroka in izjav udeležencev. Zato je mogoče pritožničino zahtevo po nujnem deležu obravnavati le kot v pritožbi uveljavljano novo dejstvo (1. odst. 352. čl. ZPP/77 v zvezi s 381. čl. ZPP/77 in 163. čl. ZD).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (izrek pod B in C) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine in njeno vrednost ter za oporočno dedinjo razglasilo zapustnikovo ženo M. L. do celote, naročilo Ljubljanski banki, da po pravnomočnosti sklepa vso gotovino na zapustnikovi hranilni knjižici izroči oporočni dedinji, zemljiškoknjižni vpisi pa se bodo opravili po uradni dolžnosti.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila dedinja - zapustnikova sestra O. P.. Navaja, da je na zapuščinski obravnavi povedala, da po pok. bratu uveljavlja toliko, kot ji pripada in ni res, da ni uveljavljala nujnega deleža. Sprašuje se še, ali je oporoka sploh veljavna. Predlaga ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno v skladu z 207. čl. ZD odločilo o pravicah dedičev v skladu z izjavami, ki so jih podali in po podatkih, s katerimi je razpolagalo, saj se pravice nujnih dedičev upoštevajo le na njihovo zahtevo (40. čl. ZD). Iz zapisnika o opravljenem naroku dne 17.12.1998 namreč ni razvidno, da bi pritožnica podala zahtevo, da uveljavlja nujni delež ali izpodbija oporoko. Zapisnik je pisan v redu (125. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 163. čl. ZD), podpisali pa so ga stranke oziroma udeleženci postopka (pritožnica in oporočna dedinja), pooblaščenec in sodnik (1. odst. 127. čl. ZPP/77 v zvezi s 163. čl. ZD), ne da bi kdo dal kakršnokoli pripombo zoper njegovo vsebino. Takšen zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem zapisano - torej poteka naroka in izjav udeležencev. Zato je mogoče pritožničino zahtevo po nujnem deležu obravnavati le kot v pritožbi uveljavljano novo dejstvo (1. odst. 352. čl. ZPP/77 v zvezi s 381. čl. ZPP/77 in 163. čl. ZD).

Pravica do nujnega deleža je dedna pravica in se zato prvenstveno uveljavlja v zapuščinskem postopku.

Navedeno v pritožbi novo uveljavljano dejstvo torej kaže na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (2. odst. 355. čl. ZPP/77), kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa po določilu 3. tč. 380. čl. ZPP/77 in sicer v izpodbijanem delu, t.j. glede ugotovitve, da oporočni dedinji M. L. pripada celotna zapuščina po pok. A. L. (izrek pod B) in nalogu, da se ji v celoti izplača gotovina z njegove hranilne knjižice oziroma da se nanjo v celoti vpiše lastninska pravica na zapustnikovih nepremičninah (izrek pod C). V novem postopku bo moralo zapuščinsko sodišče upoštevati pritožničino zahtevo po nujnem deležu, če pa se bo izkazalo, da je med dediči sporna dejanska podlaga zahtevka, bo moralo v skladu z določilom 210. čl. ZD napotiti na pravdo tistega od dedičev, katerega pravico bo štelo za manj verjetno.

V zvezi s pritožničinim dvomom v pristnost oporoke, pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz zapisnika o naroku pred zapuščinskim sodiščem z dne 17.12.1998 izhaja, da pritožnica ni imela ugovorov glede pristnosti in veljavnosti oporoke, zato je zapuščinsko sodišče tudi ni napotilo na pravdo, kar bi jo sicer bilo dolžno v skladu s 1. tč. 2. odst. 210. čl. ZD. O veljavnosti in vsebini oporoke namreč odloča sodišče v pravdnem postopku.