Jedro

Ugotovitev izvedenca, da se „udeleženka ogroža z neurejenim in neustreznim prehranjevanjem“ in navedba svojcev, „da je v zadnjem času možno shujšala, se zanemarila in zase slabo skrbela“, ne daje zadostne podlage, da bi bilo mogoče preveriti utemeljenost zadržanja udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, zato dejansko stanje v postopku na prvi stopnji ni bilo popolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom udeleženko zadržalo v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v P. za čas enega meseca, najdalj do 13. 11. 2014. 2. Proti navedenemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil pooblaščenec in navedel, da Zakon o duševnem zdravju v 39. členu kot enega izmed pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve določa, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da naj bi oseba sebe ogrožala z neurejenim in neustreznim prehranjevanjem, pri čemer pa tako iz zdravniške dokumentacije kot tudi iz podanega mnenja izvedenke ni razvidno, da bi bilo ogrožanje glede neurejenega prehranjevanja takšne stopnje, da bi bilo ogroženo življenje osebe. To je razvidno tudi iz tega, da se je zdravljenje osebe na P. v celoti osredotočalo na duševne težave, ne pa na morebitno podhranjenost. Sodišče je tudi navedlo, da po navedbah svojcev oseba zdravil ni jemala in tudi ni hodila na preglede. Pooblaščenec navedenemu nasprotuje in pojasnjuje, da le dejstvo, da oseba ni jemala zdravil ter ni hodila na preglede, še ne zadošča za zaključek, da je oseba ogrožala svoje življenje. Morebitno ogrožanje življenja mora izhajati iz konkretnih dokazov. V postopku tudi ni bilo v ničemer ugotovljeno, da duševne motnje osebe ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami, kar je med drugim tudi pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZDR. V navedeni zadevi bi bilo treba najprej ugotoviti, ali se da duševne težave odpraviti z milejšimi načini. Iz izpodbijanega sklepa kot tudi iz mnenja izvedenca ni v ničemer razvidno, zakaj je treba zadržati osebo na zdravljenju pod posebnim nadzorom ravno en mesec.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 39. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je dopustno zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje in prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Ni dvoma, da je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoji iz 2. alineje prvega odstavka navedenega člena, saj po neizpodbijanih ugotovitvah izvedenca udeleženko obvladujejo nanašalne in preganjalne blodnje in trpi ponovno psihotično doživljanje v okviru njene osnovne bolezni-paranoidne shizofrenije. Jasno je tudi, da ima udeleženka dokaj trdno zgrajen blodnjavi sistem, ki ga nikakor ni pripravljena korigirati, da je nekritična do svojega stanja in da odklanja predpisane klasične terapije.

6. Vendar pa pritožba utemeljeno opozarja, da izvedenec ni prepričljivo pojasnil, da udeleženkino neustrezno in neprimerno prehranjevanje dosega takšno stopnjo, da bi bilo njeno zdravje ogroženo do takšne mere, da bi bil izpolnjen tudi pogoj iz prve alineje 39. člena ZDZdr. Pravilno je tudi stališče, da mora biti stopnja ogrožanja konkretizirana in razvidna iz konkretnih dokazov. Ugotovitev izvedenca, da se „udeleženka ogroža z neurejenim in neustreznim prehranjevanjem“ in navedba svojcev, „da je v zadnjem času možno shujšala, se zanemarila in zase slabo skrbela“, ne daje zadostne podlage, da bi bilo mogoče preveriti utemeljenost zadržanja udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve.

7. Po navedenem je ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku vsebinsko presoditi, ali je v obravnavanem primeru izpolnjen tudi pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr in v sklepu to podrobneje obrazložiti.

8. Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).