Jedro

Aktivni družbeniki so pravni nasledniki glede obveznosti izbrisane družbe (singularno nasledstvo). Tako je v 1. tč. 1. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno, da izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo svoje terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov, pri čemer je v 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno tudi, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.

Izrek

I. Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 15.4.2011; II.) dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni od prejema sklepa upniku povrniti 236,04 EUR stroškov izvršilnega postopka.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo spremembo, torej zavrnitev predloga za izvršbo zoper dolžnika. Opozarja, da ko se sodišče sklicuje na 1. tč. 1. odst. 442. čl. ZFPPIPP, ki govori o odgovornosti na podlagi spregleda pravne osebnosti in se pri tem sklicuje na 6. tč. 1. odst. 442. čl., ki govori o solidarni odgovornosti družbenikov, spregleda, da novi Zakon ne dovoljuje več univerzalnega pravnega nasledstva kot prejšnji zakon (točneje, to razlago za določbe prejšnjega Zakona glede univerzalnega nasledstva je podalo Ustavno sodišče v eni izmed odločb). Spregled pravne osebnosti je ena izmed predpostavk, da se lahko terja družbenika, vendar je glede na dikcijo 6. tč. 1. odst. 442. čl. odgovornost družbenika solidarna. Dikcija pojma „solidaren“ pomeni, odgovoren poleg glavnega dolžnika in ne namesto njega. Biti solidarno odgovoren pomeni biti odgovoren poleg glavnega dolžnika. Gre za vprašanje poroštva po zakonu, nikakor pa ne za vprašanje univerzalnega pravnega nasledstva, ko na mesto dolžnika stopi nov dolžnik. Tako je napr. že odločilo VSL sklep I Cpg 1053/2010 in VSL sklep I Cpg 1472/2010 z dne 13.1.2011. V kolikor želi upnik izterjati terjatev od dolžnika, mora predhodno sprožiti civilni postopek zoper dolžnika in pridobiti samostojno pravnomočno izvršljivo terjatev zoper dolžnika kot zoper vsakega domnevnega solidarnega dolžnika posebej. Upnik tega ni storil, zato zoper dolžnika ne obstaja pravnomočna izvršljiva terjatev, pač pa zgolj le ta obstaja zoper izbrisano družbo N. d.o.o. Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Iz predmetnega spisa izhaja, da je bil prvotni dolžnik, družba N. d.o.o., dne 13.1.2011, izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur.l. RS, št. 126/2007 s sprem.). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožnik iz navedene družbe izstopil 6.5.2010, pred tem je bil v njej edini družbenik in njen zakoniti zastopnik, terjatev do družbe, ki jo v tem postopku upnik izterjuje od družbenika, pa je nastala v času, ko je bil pritožnik njen edini družbenik.

Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur.l. RS, št. 54/99 s sprem.) je v 27. čl. urejal pravne posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije in je v 4. odst. določal, da se v primeru takšnega prenehanja gospodarske družbe šteje, da so družbeniki podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD (o prevzemu obveznosti za plačilo morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe), in da se določba 2. in 3. odst. 394. čl. ZGD smiselno uporablja tudi za takšno prenehanje gospodarske družbe (da lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra in da za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo družbeniki solidarno z vsem svojim premoženjem (5. odst. 27. čl. ZFPPod). Navedena odstavka je Ustavno sodišče RS razveljavilo, kolikor se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe US niso odgovorni za obveznosti družbe (odločba U-I-135/00-77 z dne 9.10.2002). V obrazložitvi je US navedlo, da so družbeniki univerzalni pravni nasledniki dotedanje družbe, ker poleg njenih obveznosti prevzamejo tudi njeno morebitno premoženje.

Skladno z določili 7. poglavja ZFPPIPP, ki ureja izbris iz sodnega registra brez likvidacije (aktivni) družbeniki niso (več) univerzalni pravni nasledniki izbrisane družbe, ker niso prevzemniki njenega morebitnega premoženja; 443. čl. ZFPPIPP namreč določa, da se nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe opravi stečajni postopek. Vendar pa so (aktivni) družbeniki pravni nasledniki glede obveznosti izbrisane družbe (singularno nasledstvo). Tako je v 1. tč. 1. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno, da izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo svoje terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov, pri čemer je v 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno tudi, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. S tem je zakon tudi aktivne družbenike postavil v položaj osebno odgovornih družbenikov, pri čemer pa njihova solidarna odgovornost ne pomeni odgovornost poleg glavnega dolžnika (kot to razloguje pritožba), saj tega več ni, ampak pomeni, da lahko upnik uveljavlja plačilo svoje terjatve od kateregakoli aktivnega družbenika, dokler terjatev ni poplačana.

In v primeru, kakršen je obravnavani, ni videti razlogov za rešitev, za katero se zavzema pritožnik, in sicer, da bi moral upnik sprožiti civilni postopek zoper dolžnika in zoper njega na tej podlagi pridobiti samostojno izvršilno terjatev. Gre za to, da je upnik zoper družbo, predno je bila izbrisana, pridobil sodbo kot izvršilni naslov, na podlagi sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra je na podlagi 4. odst. 24. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izkazal prehod obveznosti na družbenika kot novega dolžnika, ob upoštevanju neizpodbijanih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je imel pritožnik v zadnjih dveh letih pred prenehanjem družbe položaj aktivnega družbenika, saj je bil njen edini družbenik in zakoniti zastopnik.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je odločilo, da nosi upnik svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, glede na to, da ni v njem navajal nič takega, kar bi prispevalo k odločitvi v obravnavani zadevi (1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).