Jedro

Odškodnina mora razlastitvenemu upravičencu zajamčiti ekvivalent za izgubljeno. Zato imata za odmero odškodnine velik pomen dve časovni točki: točka, po kateri se ugotavlja stanje, in točka, po kateri se določa cena nepremičnine. V obravnavanem primeru je bil namen razlastitve graditev javne infrastrukture. Za izravnavo izgube zato velja nadomestitev vrednosti zemljišča pred spremembo prostorskega plana, s katero je bila predvidena gradnja infrastrukturnega objekta (bencinskega servisa). Če je bilo zemljišče, na katerem se bo gradil infrastrukturni objekt, prej (pred sprejetjem navedenih prostorskih aktov) kmetijsko zemljišče, je treba razlaščencu zagotoviti odškodnino za kmetijsko zemljišče in ne za stavbno zemljišče, namenjeno graditvi infrastrukturnega objekta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo odškodnino za razlaščeni nepremičnini parc. št. 372/2 in 374/2, k.o. X v višini 35.842,66 EUR. Hkrati je odločilo, da je predlagateljica dolžna v roku 15 dni plačati nasprotnemu udeležencu navedeno odškodnino z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva vložitve predloga za uvedbo postopka za določitev odškodnine (8. 6. 2011) dalje. Odločilo je še, da se glede zahtevka nasprotnega udeleženca za povrnitev škode v skupni višini 50.000,00 EUR nepravdni postopek ustavi, po pravnomočnosti tega dela sklepa pa se bo nadaljeval po pravilih pravdnega postopka.

2.Nasprotni udeleženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da ugotovi, da je utemeljen njegov odškodninski zahtevek, ki temelji na statusu zemljišča kot nezazidanega stavbnega zemljišča, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da sta bili obravnavani zemljišči opredeljeni za gradnjo gospodarske infrastrukture že pred uvedbo razlastitvenega postopka. Po podatkih GURS-a imata obe zemljišči status zazidljivega zemljišča. Sam izvedenec je na ogledu izjavil, da bi moralo sodišče postaviti izvedenca gradbene stroke, ker gre za zazidljivi parceli, zato je pri sodišču ugovarjal zoper cenitveno poročilo. Navedel je, da je bila predvidena gradnja bencinskega servisa že leta 1986. Zemljišči sta bili zazidljivi že od omenjenega leta dalje. Izvedenec je navedel, da ne sme in ne more oceniti zemljišč, ker je izvedenec kmetijske stroke. Izvedenec je tudi sam priznal status obeh parcel. Z določeno odškodnino se ne more strinjati, saj je že drugič razlaščen tudi za nadomestni zemljišči. Namembnost je bila spremenjena že 6. 1. 2002, razlastitveni postopek pa se je začel konec leta 2004, kar pomeni, da je opravičen do odškodnine za stavbno zemljišče. 3.Pritožba ni utemeljena.

4.Odškodnina mora razlastitvenemu upravičencu zajamčiti ekvivalent za izgubljeno. Zato imata za odmero odškodnine velik pomen dve časovni točki: točka, po kateri se ugotavlja stanje, in točka, po kateri se določa cena nepremičnine. V obravnavanem primeru je bil namen razlastitve graditev javne infrastrukture. Za izravnavo izgube zato velja nadomestitev vrednosti zemljišča pred spremembo prostorskega plana, s katero je bila predvidena gradnja infrastrukturnega objekta (bencinskega servisa). Če je bilo zemljišče, na katerem se bo gradil infrastrukturni objekt, prej (pred sprejetjem navedenih prostorskih aktov) kmetijsko zemljišče, je treba razlaščencu zagotoviti odškodnino za kmetijsko zemljišče in ne za stavbno zemljišče, namenjeno graditvi infrastrukturnega objekta. Gre za ustaljeno stališče sodne prakse, ki jo v svoji odločbi pravilno povzema tudi sodišče prve stopnje. Tudi v določbi tretjega odstavka 105. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) je določeno, da se upošteva namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje, je namen te odločbe v tem, da se pri določitvi odškodnine ne upošteva sprememba namembnosti, do katere je prišlo zaradi izpolnitve namena razlastitve.

5.V obravnavani zadevi se je namenska raba razlaščenih nepremičnin spremenila na podlagi sprememb dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986 – 2000, ki je bila uveljavljena z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986 - 2000, sprememba 1999, 2002 (Bencinski servis C.), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 100/2002 in je začel veljati 30. 11. 2002 (Odlok). Pred Odlokom sta bili nepremičnini po namenski rabi opredeljeni kot območji najboljših kmetijskih zemljišč. Na podlagi navedenega Odloka je bila izdana Uredba o lokacijskem načrtu za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odcepu Šmarje Sap – Višnje Gora (Uradni list RS, št. 109/2002). Navedeni načrt je bil podlaga za razlastitev obravnavanih nepremičnin. Glede na navedeno je sodišče pravilno določilo odškodnino v višini 35.842,66 EUR za razlaščeni nepremičnini kot kmetijski zemljišči, ne pa stavbni, namenjeni graditvi bencinske črpalke.

6.Pritožbeni očitki so torej neutemeljeni, preizkus prvostopenjskega sklepa pa tudi ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).