Jedro

V materialnih predpisih ni pravne podlage za stališče, da bi morala imeti tožeča stranka (najemnik) prijavljeno stalno prebivališče v kraju, kjer leži nepremičnina (stanovanje), za katero uveljavlja subvencijo tržne najemnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 6. 1. 2017 in št. ... z dne 5. 9. 2016 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Le-tej je naložilo, da po svojem prvostopenjskem organu izda novo odločbo o vlogi za subvencioniranje tržne najemnine z dne 17. 8. 2016 in sicer v roku 16 dni po pravnomočnosti sodbe.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z razlogovanjem sodišča prve stopnje in sicer da v materialnih predpisih ni pravne podlage za stališče tožene stranke, po katerem bi moral imeti najemnik prijavljeno stalno prebivališče v kraju, kjer leži nepremičnina, za katero uveljavlja subvencijo tržne najemnine. Splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem podrobno določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju: Pravilnik)1, ki kot enega izmed pogojev določa stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je prosilec zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja. Stalno prebivališče mora prosilec imeti prijavljeno v občini, v kateri zaproša za pridobitev neprofitnega stanovanja, to pa je v tožničinem primeru Občina A. To pomeni, da bi tožnica lahko zaprosila za pridobitev neprofitnega stanovanja zgolj in samo v Občini B., kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Smisel zakonske ureditve, pravice do subvencije najemnine je v tem, da občina, v kateri ima prosilec prijavljeno stalno prebivališče in se prijavi na zadnji javni razpis za pridobitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča, zagotovi prosilcu (ob izpolnjevanju vseh ostalih predpisanih pogojev) bodisi neprofitno najemno stanovanje (preko javnega razpisa) bodisi subvencijo tržne najemnine za tržno stanovanje v občini stalnega prebivališča. Edina izjema, ki jo predvideva Pravilnik se nanaša na invalide, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ki lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitve ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Ta izjema pa v tožničinem primeru ne pride v poštev. Če bi bil pogoj za upravičenost do subvencije najemnine zgolj prijavljenost stalnega prebivališča v občini, v kateri je prosilec zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja in v kateri se je tudi prijavil na zadnji javni razpis za pridobitev neprofitnega stanovanja, ne pa tudi, da se najemniško (tržno) stanovanje nahaja v občini stalnega prebivališča prosilca, bi prišlo do povsem nesorazmerne finančne obremenitve občin. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V odgovoru na pritožbo tožnica navaja, da se ne strinja s pritožbenimi navedbami tožene stranke. V obravnavanem primeru je namreč zaprosila za subvencijo najemnine tržnega stanovanja in ne za neprofitno stanovanje. Gre za dve različni pravici, ki medsebojno nista povezani. Do pravice do subvencije najemnine je upravičen najemnik, ki ima v najemu neprofitno ali tržno stanovanje, kot to določa prvi odstavek 28. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)2. Na podlagi navedene določbe tudi najemnik neprofitnega stanovanja lahko zaprosi za subvencijo najemnine, kar pomeni, da navedbe tožene stranke, da občina, v kateri ima prosilec prijavljeno stalno prebivališče in se je prijavil na zadnji javni razpis za pridobitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega prebivališča, zagotovi prosilcu bodisi neprofitno najemno stanovanje, bodisi subvencijo tržne najemnine za tržno stanovanje, ne vzdržijo. V obravnavanem primeru Pravilnik ne pride v poštev, saj ne ureja subvencije najemnine. Razen tega je določba, ki določa, da je stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja Javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri se zaprosi za pridobitev neprofitnega stanovanja, eden izmed splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, sporna tudi iz vidika ustavnih določb in sicer gre za kršitev prepovedi diskriminacije iz 14. člena Ustave RS. Pritožbene navedbe o nesorazmernih finančnih obremenitvah občin in velikih razlikah med življenjskimi standardi v posameznih občinah v Sloveniji, pa predstavljajo pritožbeno novoto. Sicer pa so omenjene pritožbene navedbe tudi nerelevantne za rešitev konkretnega primera. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti.

7. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 6. 1. 2017, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 5. 9. 2016. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ tožničino zahtevo za subvencioniranje tržne najemnine za tržno stanovanje na naslovu C., D., zavrnil. To pa iz razloga, ker se najemniško stanovanje ne nahaja v občini kjer ima tožnica prijavljeno stalno prebivališče. 8. Med strankama ni sporno, da ima tožnica stalno prebivališče prijavljeno v Občini B., medtem ko se stanovanje, za katerega uveljavlja subvencioniranje tržne najemnine, nahaja v Občini A. 9. Pritožbeno sodišče je že v drugi zadevi4 poudarilo, da v materialnih predpisih, ki jih navaja tudi tožena stranka, ni pravne podlage za njeno stališče, da bi morala imeti tožeča stranka (najemnik) prijavljeno stalno prebivališče v kraju, kjer leži nepremičnina (stanovanje), za katero uveljavlja subvencijo tržne najemnine. V 28. členu ZUPJS so namreč določeni pogoji za priznanje subvencije najemnine, med katerimi pa ni pogoja, kot ga navaja tožena stranka. Navedeni predpis v zvezi s priznanjem subvencije najemnine v 7. točki 6. člena odkazuje na uporabo določb Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1)5, ki subvencioniranje najemnine ureja v VIII. poglavju. Tudi navedeni predpis pa prej omenjenega pogoja ne določa. V devetem odstavku 121. člena je sicer omenjeno, da lahko pristojni občinski organ v skladu z občinskim stanovanjskim programom dodeli subvencijo po tem členu tudi najemniku v tržnem stanovanju, vendar pa se omenjena določba ne nanaša na odločanje o priznanju subvencije za tržno stanovanje po določbah ZUPJS. Za odločanje po določbah omenjenega predpisa je namreč pristojen Center za socialno delo. Prav tako v takih zadevah ne gre za odločanje, upoštevaje občinski stanovanjski program. Na odločitev tudi ne vpliva postopek, določen v Pravilniku, saj v zadevi ni sporno vprašanje najema stanovanja, temveč odločanje o pravici do subvencije najemnine. Določanje novih pogojev ob razlogovanju, kakšen naj bi bil smisel zakonske ureditve, pa ni sprejemljivo. Če bi se v praksi pojavile finančne težave, kot jih v pritožbi omenja tožena stranka, je to lahko kvečjemu podlaga za spremembo veljavne zakonodaje.

10. Stališče v zvezi z uveljavljanjem pravice do priznanja subvencije za tržno najemnino za stanovanje, ki se nahaja v drugi občini, torej ne v občini, kjer ima tožeča stranka stalno prebivališče, je ob presoji prej citirane zadeve zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS6. Tudi Vrhovno sodišče RS poudarja, da so v določbah 121. a in 121. b člena SZ-1 določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za priznanje pravice do subvencije tržne najemnine. Pogoja za pridobitev pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine in sicer, da bi se morala najeta nepremičnina nahajati v občini stalnega prebivališča prosilca, pa omenjeni zakon ne določa. Za odločitev tudi ni bistveno dejstvo, ali se subvencija financira s strani občine ali države. Vrhovno sodišče RS opozarja tudi na kasneje sprejeto novelo zakona (SZ-1 C)7, s katero je bila določba 121. člena SZ-1 spremenjena tako, da je bilo v prvi odstavek tega člena dodano besedilo, da "subvencijo k plačilu tržne najemnine izplačuje pristojni organ občine stalnega prebivališča, ne glede na to, v kateri občini ima prosilec v najemu tržno stanovanje in urejeno začasno prebivališče".

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 14/04 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Glej Psp 323/2016 z dne 24. 11. 2016. 5 Ur. l. RS, št. 69/2013 s spremembami. 6 Glej VIII Ips 45/2017 z dne 19. 9. 2017. 7 Ur. l. RS, št. 27/2017.