Jedro

Zgolj dejstvo, da je nasprotni udeleženec, ki je relativno dobro situiran, po navedbah domačih opravil nekaj večjih nakupov, ne izkazuje, da bi si s tem povzročil hudo premoženjsko škodo. Neprerekane so ostale namreč njegove navedbe, da ima redne prihodke, večji znesek prihrankov ter lastno nepremično premoženje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi določb Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS 77/08, v nadaljevanju ZDZdr) odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na varovanem oddelku Psihiatrične bolnišnice Begunje, najdlje do 31. 12. 2014. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka, nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da drugostopno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Opozarja, da je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, saj ne obstaja resen in utemeljen razlog za prisilno hospitalizacijo. Zdravljenje nasprotnega udeleženca se lahko uspešno izvaja tudi z drugimi oblikami zdravstvene pomoči, npr. z ukrepom nadzorovane obravnave v lokalnem okolju. Ne drži, da naj bi pritožnik opuščal uživanje zdravil. Sam je povedal, da jih jemlje in se počuti dobro. Zdravljenja ne zavrača. Izvedenec bi se moral poglobiti v dejansko terapijo, ki mu je predpisana, in ugotoviti, ali drugačno jemanje zdravil škoduje zdravju nasprotnega udeleženca, ki do svojega stanja ni nekritičen. Pritožnik si tudi ne povzroča premoženjske škode. Njegovi izdatki so v mejah njegovih zmožnosti in normalni, je pa dobro situiran in si lahko privošči tudi kakšno dražjo stvar. Sodišče ni navedlo razlogov, na kakšen način in s katerimi dejanji bi si pritožnik povzročal hudo premoženjsko škodo ali ogrožal svoje zdravje ali zdravje drugih. Posrednim izjavam domačih, da ima doma polne vreče novih stvari, ni pripisati zanesljivosti. Težave pritožnika v prometu, na katere se sklicuje sodišče, vključujejo dogodke pred štirimi leti, ki niso v povezavi s sedanjim stanjem pritožnika. Tudi dejstvo, da se je v zrelih letih odločil za poroko, ne more kazati na psihično bolezen. S tem si nikakor v ničemer ne škodi. Mnenje in izvid izvedenca sta pavšalna in neobrazložena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Takšno zdravljenje je zato dopustno le v izjemnih primerih, ko so izkazane zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr, in sicer: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje in zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, hkrati mora biti ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, vzrokov ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

5. Za izpolnitev pogoja zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve je potreben obstoj konkretnih dejanj pridržane osebe, ki predstavljajo nevarnost zanj ali za okolico. Pritožnik utemeljeno opozarja, da takšna ravnanja v dokaznem postopku niso bila ugotovljena. Zgolj dejstvo, da je nasprotni udeleženec, ki je relativno dobro situiran, po navedbah domačih opravil nekaj večjih nakupov, ne izkazuje, da bi si s tem povzročil hudo premoženjsko škodo. Neprerekane so ostale namreč njegove navedbe, da ima redne prihodke, večji znesek prihrankov ter lastno nepremično premoženje. Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje konkretnih okoliščin, zakaj je zdravljenje udeleženca s pridržanjem na zaprtem oddelku nujno potrebno, da se prepreči huda nevarnost za njegovo zdravje ali življenje. Ne zadostuje namreč zgolj pavšalno navajanje, da ga zaradi nestabilnega psihičnega stanja ni mogoče vrniti v okolje, kjer je bil pred sprejemom. Tudi sicer ima pritožba prav, da razlogov sodišča o ogrožujočem ravnanju nasprotnega udeleženca v dveh prometnih nesrečah ni mogoče preizkusiti, saj ni podatkov o tem, kdaj in na kakšen način sta se zgodili in ali sta bili sploh povezani z duševno motnjo pritožnika, zaradi katere bi imel ta hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje. Gre za odločilno okoliščino, saj bi le v takšnem primeru lahko bili izpolnjeni pogoji za prisilno zdravljenje.

6. Glede na navedeno je utemeljen pritožbeni očitek, da v obravnavanem primeru niso izkazani dejanski in pravni razlogi za odrejeno zadržanje udeleženca na zdravljenju. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr ugodilo ter razveljavilo sklep sodišča prve stopnje. Zadeve ni vrnilo v ponovno obravnavanje, saj iz podatkov spisa izhaja, da je bil nasprotni udeleženec že odpuščen z zdravljenja na zaprtem oddelku, prav tako je v času odločanja že poteklo obdobje, za katerega je bil ukrep izdan.

7. O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.