Jedro

Pritožniku torej ni mogoče očitati, da si, kar poudarja v pritožbi, kot poslovodja ni prizadeval za izboljšanje finančnega stanja družbe. Kljub temu pa ni mogoče mimo dejstva, da v ugovoru zoper sklep z dne 21. 8. 2024 ni niti trdil, da ni mogel vplivati na to, da stečajna masa ne zadošča za vračilo založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka niti ni oporekal ugotovitvi upraviteljice, da v stečajni masi ni nobenega premoženja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nekdanjega poslovodje stečajnega dolžnika A. A. zavrnilo (I. točka izreka). Ugovoru nekdanjega poslovodje stečajnega dolžnika B. B. je ugodilo in sklep St .../2024 z dne 21. 8. 2024 glede njega razveljavilo (II. točka izreka).

2.A. A. je pravočasno vložil pritožbo zoper I. točko izreka sklepa zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi.

3.Upraviteljica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je s sklepom St .../2024 z dne 21. 8. 2024 nekdanjima poslovodjema stečajnega dolžnika A. A. in B. B. naložilo, da morata v roku 15 dni v stečajno maso solidarno plačati predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v skupnem znesku 2.416,11 EUR, na račun stečajnega dolžnika SI56 0000, ki ga vodi C. d. d. Z izpodbijanim sklepom je ugovoru B. B. ugodilo in sklep z dne 21. 8. 2024 glede njega razveljavilo, ugovor A. A. pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da ta ni izkazal, da na nastanek okoliščin, da ob začetku stečajnega postopka v stečajni masi ni bilo premoženja niti za 2.416,11 EUR, kolikor je znašal predujem za začetne stroške stečajnega postopka, ni mogel vplivati. Navedlo je, da bi lahko predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ko je ta imel premoženje še vsaj za 2.416,11 EUR, moral pa bi ga po 38. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) že davno prej. Kdaj je bil zadnji trenutek, ko je dolžnik še imel premoženje vsaj v vrednosti 2.416,11 EUR, pa A. A. naj ne bi navedel.

6.Pritožnik trdi:

-da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je stečajni dolžnik 31. 12. 2023 izkazoval samo postavke zalog v vrednosti 99.195,35 EUR, saj iz izpisa bilance stanja na dan 31. 12. 2023 izhaja, da je dolžnik imel ob zalogah v prej navedeni vrednosti med drugim tudi kratkoročne poslovne terjatve v višini 2.947,53 EUR, denarna sredstva na računu v višini 2.127,15 EUR ter sredstva v višini 8.167,39 EUR, od tega neopredmetena sredstva v višini 7.028,03 EUR ter opredmetena sredstva v višini 1.193,36 EUR;

-da je ob ugotovitvi negativnega kapitala sprožil vse potrebne postopke za zagotovitev kapitalske ustreznosti (sklic skupščine in poziv k dokapitalizaciji družbenikov; priprava poročila in predloga o finančnem prestrukturiranju; izvedba postopka in pogajanj s strateškimi partnerji za nakup poslovnega deleža in dokapitalizacijo družbe; ohranjanje poslovanja in ustvarjanja prihodkov);

-da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil 11. 4. 2024, niti mesec dni od priprave letnega poročila za leto 2023 in izvedbe skupščine družbe, na kateri predlog dokapitalizacije ni bil potrjen;

-da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ob začetku stečajnega postopka družba ni razpolagala z niti 2.413 EUR stečajne mase;

-da je družba zadnji finančni priliv prejela 2. 4. 2024, kot je to razvidno iz TRR;

-da je družba ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka imela veljavne večletne pogodbe - naročilnice za licenčnino s kupci D., E., F., G., H. ipd. (pritožnik povzema stanje licenc na dan 1. 4. 2024);

-da sodišče prve stopnje in upraviteljica nista navedla, kdaj in kdo je zaloge izvensodno prodal za 5.390 EUR, te pa naj bi bile, ko je bil začet stečajni postopek, v lasti družbe in nedvomno vredne 99.195,35 EUR, saj se je pri vrednotenju zalog upoštevala zgolj nabavna vrednost materiala - v tem primeru elektronskih komponent in drugih potrebnih sestavin za izdelavo kompleksne elektronike, na unovčeno vrednost pa kot poslovodja ni mogel vplivati in ni vplival, saj so mu prenehale vse funkcije z dnem oklica stečajnega postopka;

-da so se knjige vodile v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ter

-da upraviteljica ni predstavila celovite slike glede poslovanja družbe, stanja terjatev, poskusov unovčenja stečajne mase in drugih potrebnih aktivnosti za zagotovitev poplačila upnikov, kot na primer neupoštevanje neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev družbe, ki so bila na dan začetka stečajnega postopka nedvomno del premoženja družbe.

7.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik trditve glede premoženja, ki naj bi predstavljalo stečajno maso, podaja šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep. Pritožnik namreč v ugovoru zoper sklep z dne 21. 8. 2024, s katerim mu je bilo naloženo plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v znesku 2.416,11 EUR, ni oporekal navedbi sodišča prve stopnje, da je „upraviteljica že pred izdelavo otvoritvenega poročila (objavljenega 21. 8. 2024), ki je opisano stanje samo potrdilo, ugotovila, da v stečajni masi ni nobenega premoženja, torej da ne zadošča niti za vračilo založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka“ (5. točka obrazložitve sklepa z dne 21. 8. 2024). V ugovoru je namreč (le) opisoval poslovanje družbe od leta 2014, ko je bila ustanovljena, povzel člene družbene pogodbe, iz katerih naj bi izhajalo, kakšne pravice sta imela družbenika I. d. o. o. in kasnejši vlagatelj, J. d. o. o., kakšne so bile omejitve poslovodje, navedel, da so se v letu 2020 zaradi gospodarske krize, ki je nastala kot posledica epidemije COVID, začele finančne težave družbe in pojasnil, kako je te reševal.

8.Iz ugovora in ugovoru priloženih listin izhaja, da je pritožnik sprejemal ukrepe finančnega prestrukturiranja, usmerjene v odpravo grozeče insolventnosti ter ob ugotovitvi, da je družba postala dolgoročno plačilno nesposobna (saj je na dan 29. 2. 2024 izkazovala izgubo tekočega leta v ocenjeni višini 164.065,79 EUR, kar je predstavljalo več kot polovico osnovnega kapitala družbe in te izgube ni bilo mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv) in ugotovitvi, da je družba 1. 3. 2023 postala kratkoročno nelikvidna ter likvidnostnih težav sama iz lastnega denarnega toka ni bila zmožna kratkoročno odpraviti, skupščini predlagal, da družbeniki izvedejo naknadna vplačila kapitala z denarnimi vložki v višini 100.000 EUR v sorazmernem deležu glede na višino poslovnega deleža. Ker navedeni predlog na skupščini 19. 3. 2024 ni bil sprejet, je dne 15. 4. 2024 vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, pred tem, dne 29. 3. 2024 pa je družbenike še obvestil o dokončnem negativnem odzivu potencialnega strateškega partnerja o možnosti kapitalskega vstopa v družbo in s tem zagotovitve dolgoročne plačilne sposobnosti družbe.

9.Pritožniku torej ni mogoče očitati, da si, kar poudarja v pritožbi, kot poslovodja ni prizadeval za izboljšanje finančnega stanja družbe. Kljub temu pa ni mogoče mimo dejstva, da v ugovoru zoper sklep z dne 21. 8. 2024 ni niti trdil, da ni mogel vplivati na to, da stečajna masa ne zadošča za vračilo založenega predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka niti ni oporekal ugotovitvi upraviteljice, da v stečajni masi ni nobenega premoženja. Pritožbenih navedb v tej smeri pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj gre za nedovoljene pritožbene novote. Pritožnik namreč ni navedel, zakaj tega, kar navaja v pritožbi, ni navedel oziroma ni mogel navesti že v ugovoru zoper sklep z dne 21. 8. 2023 (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10.Sodišče prve stopnje je glede na navedeno ugovor pritožnika zoper sklep z dne 21. 8. 2024 utemeljeno zavrnilo. Če namreč vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma ali plačil iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka, posamezni član poslovodstva pa se te odgovornosti lahko razbremeni, če izkaže, da na nastanek teh okoliščin ni mogel vplivati. Slednjega pa pritožniku, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni uspelo izkazati.

11.Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 121, 121/1, 233, 233/7, 233/9, 233/10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.