Jedro

V pravdi zaradi motenja posesti je lahko pasivno legitimiran tudi tisti, v čigar korist je bilo storjeno motilno dejanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v celoti r a z v e l j a v i in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek v zvezi z motenjem tožnikove posesti stvari. Nadalje je v celoti razveljavilo začasno odredbo z dne 6.10.1998 in zavrnilo predlog za razširitev in popravo začasne odredbe ter naložilo tožeči stranki, da povrne toženi stranki pravdne stroške.

Tožeča stranka se pritožuje proti navedenemu sklepu, zatrjuje vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa. Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo, da tožnik ni bil posestnik stvari.

Celo drugi toženec je izpovedal, da sta tožnikovo nepremičnino obdelovala tožnikova žena in njegov sin. Prepričljiva je bila tudi izpovedba priče F.V., da je tožnik neposredno izvajal posest stvari.

Poleg tega je tožnik zakupnik nepremičnine in bi bilo nelogično, da bi plačeval zakupnino, če zemljišča ne bi uporabljal. Drugi toženec je tudi priznal, da sta bili odstranjeni dve trti in češnjevo drevo, kar je v skladu s tožnikovimi trditvami. Sodišče bi moralo opraviti ogled nepremičnine in se tako prepričati o motilnem dejanju ter resničnosti izjav prič in strank. Nadalje je sodišče nepravilno zavrnilo tožbeni zahtevek proti prvemu tožencu, saj je bilo motilno dejanje storjeno v njegovo korist. Pritožba je utemeljena.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da je imel sporno nepremičnino v posesti. Nenazadnje je, kot zakupnik nepremičnine, svojo posest lahko deloma izvajal tudi po pomočnikih - članih družine. Dejstvo, da sta nepremičnino obdelovala tožnikov sin in žena pa je potrdil tudi drugi toženec. Utemeljena je tudi pritožbena trditev, da je sodišče nepravilno zavrnilo tožbeni zahtevek proti prvi toženi stranki. Prvi toženec namreč stanuje v neposredni bližini sporne nepremičnine in je bil sporni dostop očitno vzpostavljen v njegovo korist. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialnopravne določbe v zvezi z institutom motenja posesti stvari (70., 71. in 75. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR) , posledično pa je tudi nepopolno ugotovilo relevantno dejansko stanje, ki se nanaša na obstoj motilnega dejanja.

Tožnik v pritožbi ni določno navedel, proti kateremu delu sodne odločbe se pritožuje. Pritožbeno sodišče je zato v skladu s 1. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štelo, da pritožnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti. Odločitev o začasni odredbi in tožnikovem predlogu je vzročno povezana z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in je zato pritožbeno sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v celoti. Pritožbeno sodišče je razveljavilo izpodbijani sklep v skladu z določbami 370. čl. in 380. čl. ZPP.

V ponovljenem sodnem postopku naj sodišče prve stopnje, tudi z ogledom sporne nepremičnine, zanesljivo ugotovi, ali je bil tožnik v času zatrjevanega motenja posestnik stvari, ali je bilo zatrjevano motilno dejanje storjeno v korist prve tožene stranke, ter nato ponovno odloči o tožbenem zahtevku.