Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, češ da gre za gospodarsko zadevo samo v primeru, če sta obe stranki pravni osebi. V skladu z 2. točko 1. odstavka 481. člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi za spore iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani prve stopnje se je s sklepom z dne 26.5.2014 izreklo za stvarno nepristojno in hkrati odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Poudarja, da je v prvi pripravljalni vlogi pomotoma naveden dodatek s.p., a omenjena vloga iz več razlogov ni veljavna. Pritožnica je tudi vložila vlogo za podaljšanje roka, o kateri še ni bilo odločeno. Poudarja, da toži uporabnino za protipravno zaseden del nepremičnine, saj nima nobenega razmerja s tožencem. Prednik je toženca tožil na izselitev, saj slednji leta in leta ni plačal ne uporabnine ne (predniku) najemnine. Postopek teče že tri leta, ne da bi bila opravljena prva obravnava. Ne strinja se z argumentom sodišča, da naj bi šlo za obveznost iz poslovanja. Gre za tožbo zoper fizično osebo. Ali je ta pasivno legitimirana, ni bistveno, saj zakonsko jamči (tožba temelji na zakonskem jamstvu). Ne gre za gospodarsko zadevo, saj morata biti v takem primeru obe stranki pravni osebi.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je (v okviru tretjega odstavka na 3. strani izpodbijanega sklepa) natančno in prepričljivo pojasnilo, da je lahko na podlagi toženčevih neprerekanih trditev (ki jih potrjuje tudi vsebina predloženih listin) zaključilo, da gre v konkretnem primeru za obravnavo pravnega razmerja, ki je nastalo med slednjim kot samostojnim podjetnikom (ki v tem svojstvu tudi zaseda sporno stanovanje) in pa (singularnim) pravnim prednikom tožeče stranke. Prav tako je pravilno poudarilo, da sta tako zakonska ureditev, v skladu s katero podjetnik za obveznosti iz poslovne dejavnosti odgovarja tudi z osebnim premoženjem, kot tudi okoliščina, ali je toženec v tožbi (pripravljalni vlogi) s strani tožnika označen kot s.p. ali ne, za ugotovitev stvarne pristojnosti nerelevantni.(1) Odločilen je namreč njegov dejanski status oz. vsebina pravnega razmerja, v zvezi s katerim je tožen. Ker je ta povezan z njegovo poslovno dejavnostjo in ker je tožeča stranka gospodarska družba, za konkretno zadevo veljajo pravila o gospodarskih sporih. Zato je (v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP(2)) podana pristojnost okrožnega sodišča. 6. Zmotno je pritožbeno stališče, češ da gre za gospodarsko zadevo samo v primeru, če sta obe stranki pravni osebi. V skladu z 2. točko prvega odstavka 481. člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi za spore iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami. Pritožbeno sklicevanje, da naj bi pravni prednik tožeče stranke toženca zaradi neplačila najemnine tožil na izselitev, je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa brezpredmetno. Slediti pa ni moč niti trditvi, da pritožnica ni v nobenem razmerju s tožencem. Ta trditev je v očitnem nasprotju z njenim osnovnim zatrjevanjem, da ji je toženec zavezan (dolžan) plačati vtoževani znesek. Če nista v nobenem (obligacijskem/obveznostnem) razmerju, potem ni jasno, kje naj bi bila podlaga za tožbeni zahtevek. Na drugi strani pa je (kot je to v okviru drugega odstavka na 3. strani izpodbijanega sklepa obrazložilo že sodišče prve stopnje) za vprašanje pristojnosti povsem nerelevantno, ali tožnica svoj zahtevek napram tožencu opira na pogodbeno razmerje ali na pravila o neupravičeni obogatitvi (torej neposlovno oziroma zakonsko obligacijo).

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

(1) Iz predhodno omenjenih razlogov je nerelevantno tudi (samo po sebi neprepričljivo) navajanje, češ da naj bi tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi pomotoma navedla dodatek s.p. in da naj bi bila ta vloga neveljavna. ZPP pojma „(ne)veljavne“ vloge ne pozna. Pozna le (ne)popolne vloge, pri čemer takšna vloga ni avtomatično neupoštevna, ampak takšna postane šele v primeru, če jo sodišče v primeru njene nepoprave (nedopolnitve) s strani vložnika zavrže (4. odstavek 108. člena ZPP).

(2) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.