Jedro

Volilna pravica v luči posega vanjo oziroma njenega odvzema ni nekaj več, ampak nekaj drugega kot (delna) poslovna (ne)sposobnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje A. A. delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer za razpolaganje z večjimi vsotami denarja in za sklepanje večjih finančnih poslov (nad zneskom, ki predstavlja njen mesečni dohodek), za sklepanje pravnih poslov ter za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje udeleženka postopka, ki predlaga, da višje sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi oz. samo odloči. Pritožnica navaja, da ve, da je sposobna skrbeti zase in svoje poslovne pravice, saj to počne že vse življenje. Mejna duševna nerazvitost pri njej nesporno obstaja že vse življenje, zato pritožnica ne razume, zakaj je ta prav zdaj, ko se ni zgodilo nič posebnega, postala problem. Je razsodna, dobro pozna višino svojih mesečnih dohodkov, z njimi sama razpolaga, k izvedenki je prišla in se vse dogovorila povsem sama, zato vztraja, da ne rabi nobene pomoči. Razume pomen in posledice vseh vlog in pritožb, ki jih vlaga, še predobro se zaveda vsega.

Če je po odločitvi sodišča prve stopnje ohranila aktivno in pasivno volilno pravico, je vsekakor in še toliko bolj sposobna skrbeti tudi za svoje interese in pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da pritožnica zaradi blažje motnje v duševnem razvoju (mentalna starost od 9 do manj kot 12 let) že vse življenje funkcionira na meji poslovne sposobnosti. Tak zaključek pritožnica izrecno sprejema.

5. V zadnjem času se je po ugotovitvah sodišča prve stopnje duševni manjrazvitosti pridružil še psihoorganski sindrom s kognitivnimi primanjkljaji, zaradi česar pritožnica nima distance, je bolj vzkipljiva, več govori in je privzdignjena. Takšnim dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje pritožnica ne nasprotuje. Prav ugotovitev o razvoju psihoorganskega sindroma vsebuje odgovor na pritožničino vprašanje, kaj se je v zadnjem času spremenilo, da je bila potrebna izpodbijana odločitev sodišča. 6. Zaradi obojega (torej blažje duševne manjrazvitosti in psihoorganskega sindroma) so pritožničine sposobnosti znižane do te mere, da ne razume kompleksnejših vprašanj, pomena in posledic pravnih ter bančnih poslov in posameznih pravnih dejanj. Prav zaradi opisanega nerazumevanja pritožnica ni sposobna poskrbeti za svoje (kompleksnejše) koristi in pravice.

7. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da pritožnica dovolj dobro poskrbi za svoje osnovne življenjske in osebnostne potrebe ter da ima denarne predstave v okviru višine svojih mesečnih prejemkov, zato v njeno poslovno sposobnost na tej ravni utemeljeno ni poseglo.

8.Po drugi strani pa sodišče ni smelo spregledati, da pritožnica ne razume bolj zapletenih vprašanj in navodil, pomena in posledic vseh vlog in pritožb, ki jih naslavlja na številne organe, da za svoje upravičene zahteve ne zmore najti ustreznega naslova (prošnjo za dodelitev neprofitnega stanovanja je želela oddati pri psihiatrinji) in da svoje težave rešuje tam, kjer jih ne more rešiti (sodišču je posredovala toliko vlog, “...ker želi, da bi se s hčerko pogovorili in bi ostala lepo pri njej ter ji ne bi bilo več treba hoditi po bolnicah“). Opisane ugotovitve nedvomno kažejo na to, da pritožnica zaradi vzrokov, opisanih v 4. in 5. točki obrazložitve tega sklepa, ne more sama poskrbeti za svoje kompleksnejše pravice in koristi. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je namenjena temu, da se zavarujejo prav te pritožničine koristi in je posledica zgoraj povzetih neizpodbijanih dejanskih ugotovitev in pravilne uporabe določb 44. ter 50. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

9. Ker pritožnici ni bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, ji sodišče volilne pravice pravilno ni odvzelo (1). Višje sodišče glede na pritožbene navedbe še pojasnjuje, da razlogov, ki utemeljujejo odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti, ni mogoče enačiti z razlogi, ki utemeljujejo poseg v volilno pravico. Poslovno sposobnost je namreč mogoče odvzeti ali omejiti tudi zaradi odvisnosti od alkohola ali mamil ali drugih vzrokov, ki vplivajo na fizično stanje osebe (44. člen ZNP). Odvisnosti od alkohola ali mamil ali drugih vzrokov, ki vplivajo na psihofizično stanje osebe, ni mogoče šteti za razloge, ki utemeljujejo poseg v volilno pravico. Prav tako ni vsaka duševna bolezen že sama zase razlog za odvzem volilne pravice (2) Pritožbeno stališče, da ohranitev volilne pravice kaže na to, da je pritožnica sposobna sama poskrbeti tudi za svoje pravice in koristi v obsegu, v katerem ji je sodišče prve stopnje poslovno sposobnost odvzelo (s sklicevanjem na argumentum a fortiori), je torej očitno napačno. Volilna pravica v luči posega vanjo oz. njenega odvzema ni nekaj več, ampak nekaj drugega kot (delna) poslovna (ne)sposobnost. 10. Pritožba torej ni utemeljena. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Višje sodišče je zaradi opisanega pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Prim. 2. odstavek 7. člena Zakona o volitvah v državni zbor.

(2) Prim. odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-346/02-13 z 10. 7. 2003.