Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Da so pogoji za vpis izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, pritožbene navedbe o ustavitvi izvršbe so za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem tudi vknjiži hipoteko po uradni dolžnosti, neupoštevne. V primeru ustavitve izvršbe bo zato moralo zemljiškoknjižno sodišče ravnati v skladu z določbo 90. člena ZZK-1, ki ureja izbris zaznambe izvršbe.
I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (glede parcele št. 1719/12 vpisane v vl.št. 157 k.o. G.) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. V zemljiški knjigi se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pri nepremičninah določno opredeljenih v izreku sklepa, last Š., dolžnika v izvršilnem postopku, zaznamovalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Sežani z dne 22.2.2010, opr.št. In 1 in dovolilo vknjižbo hipoteke v korist upnice P.Ž., v zavarovanje denarne terjatve in sicer za znesek 3.249,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot podrobneje izhaja iz sklepa o izvršbi in za izvršilne stroške v višini 60,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zamude dalje.
2. Zoper sklep se pritožujejo tretji in sicer navajajo, da je bil zoper sklep o izvršbi vložen ugovor tretjega, ter da je Okrajno sodišče v Sežani s sklepom opr.št. In 1 z dne 31.5.2010 sklep o izvršbi z dne 22.2.2010 v delu, ki se nanaša na parc.št. 1719/12 k.o. G. razveljavilo in izvršbo na navedeno parcelo ustavilo, saj imajo pritožniki na njej pravico, ki preprečuje izvršbo. Prav tako je sodišče v sklepu odredilo zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Sežani, da po pravnomočnosti sklepa pri navedeni parceli izbriše zaznambo sklepa o izvršbi. Kljub takšnemu sklepu izvršilnega sodišča je zemljiška knjiga izdala izpodbijani sklep tudi na parcelo št. 1719/12 k.o. G.. Ker ta vpis nasprotuje sklepu izvršilnega sodišča z dne 31.5.2010, pritožniki predlagajo, da se izpodbijani sklep razveljavi in spremeni tako, da se ne dovoli zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, in sicer v delu, ki se nanaša na parcelo št. 1719/12 k.o. G. in priglašajo stroške pritožbenega postopka, ki naj bremenijo proračun.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določbi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino. Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče o pogojih iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1. Odloči torej, ali listina, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, če je vpis glede na stanje zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja ovira za vpis, in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto določa ta zakon. Da so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, pritožbene navedbe o ustavitvi izvršbe so za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem tudi vknjiži hipoteko po uradni dolžnosti (88. člen ZZK-1), neupoštevne. V skladu s 189. členom ZZK-1 v zvezi z drugim odstavkom 92. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) namreč zemljiškoknjižno sodišče opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. O vpisih glede posamezne nepremičnine mora zemljiškoknjižno sodišče odločati po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je prejelo listino na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (122. člen ZZK-1). V skladu z drugim odstavkom navedenega člena, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Gre za procesno oviro, ki se v zemljiški knjigi javno objavi z zaznambo neprevnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. V primeru ustavitve izvršbe, kot izhaja iz pritožbenih navedb, bo zato moralo zemljiškoknjižno sodišče ravnati v skladu z določbo 90. člena ZZK-1, ki ureja izbris zaznambe izvršbe. Zemljiškoknjižno sodišče namreč na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena (obvestilu mora biti priložen sklep, ki je podlaga za izbris). Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa.
5. Glede na podatke spisa je bil postopek tako izpeljan pravilno v skladu z določbama 86. in 88. čl. ZZK-1. Ker zemljiškoknjižno sodišče tudi ni storilo nobene uradoma upoštevne kršitve (drugi odstavek 350.čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP in 120. čl. ZZK-1), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ob tem je hkrati dovolilo še izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1, Ur.l. RS št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09 v zvezi z drugim odstavkom 91. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1C).