Jedro

Res so podatki o zdravljenju osebe zaupni podatki, vendar lahko sodišče s sklepom določi, da se v te podatke vpogleda, če je to potrebno za pravilno ugotovitev stanja osebe.

Res je v ukrepu sprejema na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča moč zaznati elementa odvzema prostosti. Vendar gre za sprejem na zdravljenje brez privolitve, če so izpolnjeni pogoji z 39. člena ZDZdr. To pomeni, da gre za varovanje predvsem sprejete osebe, lahko pa tudi drugih oseb, če bi bile prizadete.

Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenca odločilo, da se nasprotni udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri nadaljnjem izvajanju dokazov. To je ugotovilo na podlagi ocene izvedenca, da bi v nasprotnem primeru nastale škodljive posledice za zdravje osebe, ker bi jo prisotnost pri izvajanju nadaljnjih dokazov še dodatno vznemirila.

Pritožnik se je v postopku pojavil prvič po izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče je ugotovilo, da sprejeta oseba želi, da je to njena najbližja oseba. Gre za osebo, ki jo določa 2. člen ZDZdr. Zato mu je pravilno v nadaljevanju postopka priznalo status udeleženca. V postopku je navajal nove dokaze, ki jih sodišče še ni moglo preveriti. Ker mu ni bil priznan status v postopku prej, ni mogel teh dokazov navajati prej, zato pritožbeno sodišče šteje te dokazne predloge za pravočasne. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo treba sklep delno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se potrdi sklep v 1. točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku izreka omejilo pravico A. A. do prisotnosti pri izvajanju dokazov. V 2. točki pa je sklenilo, da se jo zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike v ... do 17. 9. 2021. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo odvetnik nasprotne udeleženke. Povzame mnenje izvedenca dr. E. E. in njegov predlog, da je zdravljenje potrebno za dobo dveh tednov. Nasprotna udeleženka zanika ugotovitve o njeni agresiji in neprimernem vedenju. Ni bila agresivna do sina in ni ravnala tako, kot se ji očita v 16. točki. Vzrok njenega sprejema je bilo nerazumevanje s sinom, njegova agresija in nasprotovanje v zvezi s partnerjem ter sinova želja, da bi upravljal z njenimi denarnimi sredstvi in lastnino. Zato sta ji sin in snaha odtujila denarnico z dokumenti in ji jemala večji del pokojnine ter ji preprečujeta, da živi po svoji veri in prepričanju. Želi nazaj denarnico in povrnitev dobrega imena. Prepričana je, da je zmožna samostojnega življenja.

3. Po zaključku naroka 3. 9. 2021 je v spisu elektronsko sporočilo B. B. z dne 9. 9. 2021, kjer trdi, da je njen partner in da je živela en teden pred fizičnim napadom sina pri njem in da gre za lažno prijavo sina in krivo pričanje. To vse je imelo za posledico prisilno privedbo na P. Nato je v spisu dopis sodišča psihiatrični bolnici, kjer želi, da se nasprotno udeleženko vpraša v skladu z Zakonom o duševnem zdravju, ali ima B. B. status najbližje osebe. Nato je sodišče prejelo odgovor iz bolnice, da je nasprotna udeleženka izjavila, da se strinja, da je B. B. njena najbližja oseba.

4. Nato je sodišče prejelo pritožbo B. B. z dne 15. 9. 2021. Ker je bila prva pritožba predložena na Višje sodišče v Ljubljani, je sodišče predložilo še pritožbo B. B. Štelo ga je za najbližjo osebo.

5. B. B. v pritožbi izpodbija predmetni sklep in predlaga, da se nasprotno udeleženko iz bolnice takoj odpusti. Uveljavlja 19. člen Ustave, 32., 22., 34., 35. in 38. člen Ustave. Uveljavlja tudi kršitev 6. člena EKČP. Graja ugotovitev, da je nasprotna udeleženka napadla sina. Bilo je obratno. Sin je napadel njo in jo oropal za 800,00 EUR. Lažno je prijavil nasprotno udeleženko, da bi preprečil rop matere. Dne 1. 9. 2021 pa je bila omamljena z antipsihotikom in zato se na zaslišanju ni vsega spomnila, kar je ugotovil tudi izvedenec. Sklep je v nasprotju z ZVOPPOKD, saj gre za občutljive osebne podatke, ki jih sodišče omenja v 7. točki sklepa. Gre predvsem za medicinsko dokumentacijo med 4. 2. 2021 in 24. 3. 2021. Teh podatkov sodišče ne bi smelo uporabiti, saj če je bila pravnomočno obdolžena, velja to za pravno izbrisano. Opozarja na presumpcijo nedolžnosti. Sodišče pa to njej očita v škodo. Sklep je bil nepodpisan in brez pečata sodišča in je bil vročen nasprotni udeleženki. Zato je ničen. Izpodbija ugotovitev, da je ona napadla sina. Ni pravilno, da so ji omejili prisotnost pri izvajanju dokazov, tako je sinove laži poslušal samo njen odvetnik in ne nasprotna udeleženka. Na dan 1. 9. 2021 je bil izveden rop in ona je bila oropana, iztrgana ji je bila denarnica z 800,00 EUR. O tem obstajajo tri youtube posnetki, ki jih pritožnik citira (B. B. kliče varuhe življenja in nasilnost cepljenega C. C., B. B. prepreči nezakonitost policista D. D. in medicincev in sina C. C., ki pokaže demonski obraz, odredba prisilne odredbe). Sodni izvedenec omenja uporabe neslovenske besede, ki so nerazumljive. B. B. ni bil vabljen na zaslišanje, kar bi moral biti po 64. členu ZDZdr in niti ni bil priča, kar bi sicer lahko bil. Izvedenec je ugotovil, da je nasprotna udeleženka delovala bistro. Sodišče pa krši Zakon o varovanju osebnih podatkov pri odkrivanju kaznivih dejanj oziroma zdravniške dokumentacije. Sodišče pa verjame, da je sina zabodla v roko in ga s steklenico udarila po glavi, ob tem pa sin ni predložil nobene medicinske dokumentacije o poškodbah. Sodišče ni upoštevalo ustavne odločbe Up 246/2014 o tem, kaj so varovani osebni podatki. Te pravice imajo tudi zaporniki po ZIKS-1. Nezakonito je bil zlasti uporabljen podatek, da se je že zdravila v psihiatrični ustanovi. Navaja vrsto členov ZKP v zvezi s posnetki in osebnimi podatki.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. B. B. se je v postopku pojavil prvič po izdaji izpodbijanega sklepa (vloga na list. št. 19, z dne 9. 9. 2021). Sodišče je ugotovilo, da sprejeta oseba želi, da je to njena najbližja oseba. Gre za osebo, ki jo določa 2. člen ZDZdr. Zato mu je pravilno v nadaljevanju postopka priznalo status udeleženca. Udeleženec sicer zmotno meni, da mu je s tem priznan status zunajzakonskega partnerja. Vendar je najbližja oseba vsak posameznik, ki ga določi nasprotna udeleženka. Ker v spisu ni podatka, da bi mu sodišče sklep vročilo, je pritožba pravočasna. Udeleženec v pritožbi med drugim predlaga dokaze in sicer tri posnetke na Youtube in lastno zaslišanje. Pritožba po odvetniku pa tudi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in trdi, da se je dogodek 1. 9. 2021 zgodil drugače, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.

8. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno zapisalo pravne podlage za odločanje v tej zadevi. Katera dejstva je potrebno ugotoviti, določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr.

9. Sodišče je na podlagi ocene izvedenca ugotovilo, da ima pritožnica duševno motnjo in da je to četrti sprejem v bolnico. Vendar je tudi ugotovil, da je ob pogovoru bila bistre zavesti, nekoliko miselno in govorno upočasnjena, kakor tudi njena hoja, kar je povezoval z dobljeno terapijo. Izvedenec je podal tudi mnenje glede na izpovedbo sina v postopku in glede na obstoječo dokumentacijo v spisu, to je, kar so povedali ob sprejemu. Šlo je za sinovo izpovedbo ob sprejemu, da ga je udarila po glavi s steklenico, ga zabodla z vilico, da bi preverila, če ima pravo kri, da ji prisluškujejo, da je grozila, da bo zabodla vnukinjo in se vrgla z balkona. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja dokazni postopek res kaže na sprejem nasprotne udeleženke po določbah 39. člena ZDZdr.

10. Vendar je udeleženec v postopku navajal nove dokaze, ki jih sodišče še ni moglo preveriti. Ker mu ni bil priznan status v postopku prej, ni mogel teh dokazov navajati prej, zato pritožbeno sodišče šteje te dokazne predloge za pravočasne. Za dokončno odločitev bo treba še vpogledati tri posnetke, katere predlaga in opraviti njegovo zaslišanje, ki ga predlaga. Izpodbijani sklep se namreč predvsem opre na dogajanje pred sprejemom in ni v spisu najti okoliščin, da bi brez tega dogodka bil izpolnjen zakonski dejanski stan iz 39. člena ZDZdr.

11. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo treba sklep delno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP). V nadaljevanju postopka naj sodišče izvede te dokaze in o zadevi ponovno odloči. 12. Ni mogoče pritrditi navedbam udeleženca, da sodišče prve stopnje ne bi smelo naložiti izvedencu, da vpogleda zdravniško dokumentacijo nasprotne udeleženke. Postavitev izvedenca in vpogled v obstoječo medicinsko dokumentacijo poteka na podlagi določb 43. in naslednjih ZDZdr in določbami ZPP o izvedencih (od 243-254. člena ZPP). V sklepu je sodišče med drugim naložilo, da vpogleda v medicinsko dokumentacijo nasprotne udeleženke in jo pregleda (list. št. 2). Zato ni mogoče pritrditi udeležencu, da izvedenec ne bi smel zapisati ugotovitve o tem, da se je nasprotna udeleženka že zdravila in za kakšno boleznijo. Ne gre za kršitev citiranih členov Ustave in ZVOP-1 in ZVOPPOKD. Res so podatki o zdravljenju osebe zaupni podatki, vendar lahko sodišče s sklepom določi, da se v te podatke vpogleda, če je to potrebno za pravilno ugotovitev stanja osebe.

13. Udeležencu je treba tudi odgovoriti, da obstoječo situacijo ureja ZDZdr, ne pa ZIKS-1 in ZKP. Res je v ukrepu sprejema na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča moč zaznati elementa odvzema prostosti. Vendar gre za sprejem na zdravljenje brez privolitve, če so izpolnjeni pogoji z 39. člena ZDZdr. To pomeni, da gre za varovanje predvsem sprejete osebe, lahko pa tudi drugih oseb, če bi bile prizadete.

14. Udeleženec nadalje trdi, da je bil sklep nasprotni udeleženki vročen brez podpisa in štampiljke. Sklep je bil izdan na zakonit način, izvirnik sklepa v spisu je podpisan s strani sodnice (list. št. 15) in v skladu z določbami ZPP. Strankam se ne vroča izvirnika, saj gre pri izvirniku za eno odločbo, ki se nahaja v spisu.

15. Ni mogoče pritrditi pritožbi v delu, ko graja 1. točko izreka. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenca odločilo, da se nasprotni udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri nadaljnjem izvajanju dokazov. To je ugotovilo na podlagi ocene izvedenca, da bi v nasprotnem primeru nastale škodljive posledice za zdravje osebe, ker bi jo prisotnost pri izvajanju nadaljnjih dokazov še dodatno vznemirila (drugi odstavek 46. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr). Izvedenec je pri tem opisal stanje nasprotne udeleženke, zato v tem delu ni mogoče pritožbama ugoditi in je treba potrditi izpodbijani sklep v 1. točki sklepa. V preostalem delu pa je bilo treba pritožbama ugoditi, 2. točko izreka razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Odvetnik nasprotne udeleženke je priglasil stroške za sestavo pritožbe in o teh stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

17. V nadaljevanju postopka naj sodišče izvede predlagane dokaze in ponovno odloči. Če se bo izkazalo, da bo že potekel rok iz drugega odstavka sklepa, to je, da se nasprotno udeleženko zadrži na zdravljenju najdlje do 17. 9. 2021 in ne bodo podani pogoji za podaljšanje, bo treba postopek ustaviti. Če pa bo lahko sodišče izvedlo dokazni postopek v tako kratkem času, naj o zadevi ponovno odloči.